Prvič same na morje

Tanjal, vse je v zaupanju, tako kot pravi Saša. Če  hči hoče delati "neumnosti", jih lahko počne kjerkoli, tudi doma, saj je nemogoče, da bi imela ves čas popoln nadzor nad njo. Če ji ne zaupaš sedaj, ko je stara 17 let, ji ne boš tudi, ko jih bo imela 20. Sicer pa praviš, da je itak dovolj zrela, tako da mislim, da je tvoj strah odveč. Seveda pa te kot mamo popolnoma razumem, da te skrbi za svojega otroka in te bo skrbelo tudi, ko bo hči starejša in bo samostojna oz. ko bo imela svojo družino.

Mimogrede - sama sem šla prvič s prijatelji na morje ravno pri 17-ih.

prvic sem bila "sama" na morju s svojim sedanjim tipckom,imela sem 16 let in sva sla v Porec.Prav s prijateljicami pa sem prvic sla pri 17ih letih in sicer v Umag.V obeh primerih sem se imela nepozabno

od posameznika je odvisno,kako zrel je.Ce presodis,da je tvoja hci za to zrela in ne bo pocela bedarij,potem jo pusti na morje in videla bos,ce je vredna takega zaupanja

Če je vredna zaupanja, naj gre. Moja mami je bila res zelo zelo stroga, preveč . Nikoli nisem bila v slabi družbi, nikoli pila, kadila,... res sem bila kot angelček. Z 10-imi leti sem bila že tako odgovorna, da so mi sosedje zaupali svoje malčke v varstvo. A vseeno nisem nikoli nikamor smela, niti na bližnji bazen, kaj šele na morje . Pogovor z njo ni pomagal, zato mi ni preostalo drugega, da sem smuknila od doma . Potem se pa nisem upala vrniti,... grozno je bilo .

Dovoli ji da gre. Tako bo vedela, da ji zaupaš in dvomim, da te bo razočarala.

Enako - pa so me pri 18-ih iz diskoteke odvlekli!!! Bolno... Jaz lahko iz svojih izkušenj povem, da takšno neutemeljeno nezaupanje samo škoduje, ne koristi. Ker se moraš začet lagat, da lahko kam greš.

Raje ne mislim več na to...

Meni so že v Oš starši zaupali. Tako,da sem bila že v "mladih" letih  izredno samostojna. V srednji šoli sem bila vsa štiri leta blagajničarka, in vedno sem SAMA hodila na sestanke, medtem, ko so drugi imeli starše. Joj, kako sem bila ponosna nase. Sploh,ker so mi starši + učitelji/profesorji povsem zaupali .

Tako da Tanjal, če vidiš, da je "odrasla", zrela punca, ji zaupaj.

Pri 16-ih sem sla s prijateljico na morje,ampak so bili tudi njeni starsi,ceprav sva jih bolj malo vidle

Pri 17-ih sva sle pa same s prijateljico na morje za dva tedna in je blo uredu.

Tanjal,cisto po pravici povedano,lahko bo edino spoznala kaksnega fanta in se zaljubila ( o spolnosti jo malo pouci,ceprav verjetno ze vse sama ve,ampak vseeno ji povej,da ne bo kaksnih bedarij).Skoraj sem prepricana,da ce bosta same s prijateljico,da bosta spoznale fante.

Nujno jo pa opozori tudi da ne sme biti naivna in da ne sme zaupati prevec ljudem,ker nikoli ne ves...

težko sicer presodim, kakšna je tvoja hči, ampak sama praviš, da je precej zrela, torej ji zaupaj in to tudi pokaži. meni so starši vedno govorili, kako mi zaupajo, pa sem vseeno morala biti prvo polovico srednje šole ob desetih doma, da bi prespala pri prijateljici sploh ni prišlo v poštev in  kljub temu, da sem prišla smeraj pravočasno domov in se držala še kupa drugih dogovorov (ki tudi niso bili vsi najbolj pametni), se ta hora legalis kljub prošnjam ni premaknila niti za minuto. potem sem si jo pač sama podaljšala in se je začel cirkus.

Moji tastari so bili pa ful težki, nisem smela do 18 leta sama na morje.

Pri osemnajstih, sem s takim rilcem težila cel dopust, in sta rekla, da me nikol več ne vzameta s sabo. Jupi in čez en teden sem šla lahko s prijateljico.

Prvič na maturancu pri 17. Samo pri meni je bil problem, da so me celo puberteto imeli "bolj na kratko", razne omejitve ure ipd, tako da se mi je pa potem tam strgalo-ampak dobesedno. Ko se zdaj spomnim za nazaj se samo zahvaljujem mojemu angelu varuhu, da sem še živa.

Je pa res, da so mi tisto leto, ko sem prišla z maturanca počasi začeli dovoljevati več in sem pri 18 pač "uradno" šla sama na morje tudi bedarije niso bile več tako zanimive, ker so bile dovoljene in sem imela veliko mirnejše počitnice.

Bistveno je, da se s hčerko pogovoriš, kako ravnati v določenih situacijah, še posebej pa kot je rekla -žel sem pozabila katera, da ni preveč naivna do ljudi, ker jo z lahkoto izkoristijo. Samo če je, kot praviš dovolj zrela je pa samo na tebi to, da ji zaupaš in mogoče prosiš, da se ti redno javlja, da boš videla, da je z njo vse v redu. Pa da boš mirna, naj gre najprej nekam na Hrvaško oz.v bližino, da ji boš lahko v primeru, če bo potrebno pomagala. Nikar pa je ne drži na kratko, tako kot so mene, ker konec koncev vsi moramo dati to obdobje skozi in bolje v daljšem času in postopoma kot pa naenkrat.

Tudi jaz sem šla pri sedemnajstih s prijatelji na morje. Saj me  nobeden ne bi mogel ustaviti, tudi, če bi hotel.

Mislim, da se nimaš česa bati. Pravzaprav se lahko bojiš vedno, nevarnosti so povsod, ampak potem otrok sploh nikoli ne bi pustili od sebe. Bistveno je zaupanje, odkrit pogovor...

 Za druge je seveda lahko govoriti, ko bom sama na tem, bom pa stokala.