No, moja prva "ljubezen" je bil pa en sosedov fant Norbert (smo bli doma v Nemčiji) in sem ga vedno gnjavla, kdaj se boma poročila in skor vsak dan sem ga vprašala, kak se reče fižol po nemško (je mel tam edn na vrtu fižol). Kak se fižolu reče, sem že pozabla, njega pa verjetno nikol ne bom
. Ta drugi (ki je bil bolj pravi) je bil takrat sosed od moje babice, sma bla oba v 1. razredu, on se je pa sam norce delu iz mene. Kasneje sva bila sošolca v OŠ; in še kasneje sma bla pa čist nora en na druzga (1. letnik SŠ). Pa me je enkrat vprašal, če bi hodla z njim, js sem pa"po tehtnem premisleku" rekla: NE. Še danes ne vem zakaj. Pol jih je blo vmes še kr neki takih, ko sem bla čist nora na njih, pa me noben ni nikol maral
. Ta, ko sem pa zdej že skoraj 15 let z njim, se mi je pa v začetku SŠ zdel največji kreten, ker je bil tak šminker, js sem pa padala na metalce. In pol ga kake 2 leti nisem vidla, pa ga zagledam 1. sept. 1989 in je mel lase skor do riti. Sicer je moje pecanje trajalo do 30.3.1990, ampak se je splačalo!!