febjul, najprej vedi, da gre za izsiljevanje tvojih staršev. tega ne smeš dovoliti. vsi se moramo osamosvojiti in ne moremo večno biti odvisno od dovoljenja naših staršev. pri mojih je bilo podobno, ampak jaz sem si rekla, da dokler mi gre v šoli dobro in doma pomagam po najboljših močeh, me nimata kaj komandirati. nisem se spuščala v konflikte, ampak sem enostavno povedala (ne vprašala, ker če bi vprašala, bi mi začela komplicirat), da grem ven in je to to. pa še to sem povedala npr. 10 min prej.
pri meni je delovalo.
se mi pa zdi skrajno sebično od staršev, da svojim otrokom onemogočajo živeti svoje lastno življenje. halo?? lani mi je moja mama celo zabrusila, da je žalostno, da ima 3 otroke pa nobenega ni bilo doma za silvestrovo. aha, zdaj smo pa mi krivi, ker nima lastnega življenja??? omg. rekla sem ji, naj odraste
še najhuje pa je, da sem do izpred dveh let celo imela slabo vest, če me ni bilo za silvestrovo doma
če imaaš svoj denar in poskrbljen prevoz (da recimo doma ne rabiš prosit za avto), ju obvesti, da greš na pijačo pa konec. če pa bo priletela klofuta, pa ji zagrozi, da ne boš več prišla domov, če se to ponovi. mogoče bo zaleglo. sicer pa bojo punce dale še kak pametnejši nasvet
srečno.
. Tudi jaz imam problem glede svojih staršev....namreč.....stara sem 20 let in ne smem imeti fanta,ker če ga bom imela,bom po mnenju staršev popustila v šoli, zanosila itd. Pri 20 moram še vedno vprašati,če lahko grem s kolegico na pijačo ali v kino.Če že grem kam na zabavo moram biti še pred polnočjo doma,četudi se zabava začne komaj ob desetuh.Če nisem takoj doma,me mama kliče in grozi, da več ne bom smela nikamor iti,če se takoj ne prikažem doma itd. Naj povem,da nisem problematičen otrok in nikoli nisem bila.Vedno sem bila odlična učenka in pridna, tudi zdaj ko študiram; doma naredim karkoli mi rečejo,vse vikende sem večinoma doma,ker nikamor nesmem,če pa že kam grem pa mama najprej tako komplicira, da me mine,da bi sploh kam še šla. Moji starši so namreč mnenja,da je dovolj če mi data denar oz.da me preživljata in da moram biti hvaležna na tak način,da sem doma in da naredim kar mi rečeta, ter da imam lepe ocene.Nikoli me ne vprašata kako sem,kako se počutim, kako sem preživela dan,kaj sem doživela;tudi ko sem žalostna ne.
