danes sem tekom dneva (ne vse naenkrat

) prevohala svašta parfumov. poročilo:
-annick goutal:
* "petite cherie" (še nisem dobro vstopila v parfumerijo, pa mi ga je gospa že špricala na roko, ker je namenjen "nežnim svetlolaskam" kot sem bojda jaz

): zanimiv, res pravi sadni vonj, vztrajna in zelo izrazita hruškasta komponenta me malo moti, zaenkrat še ne.
* "eau d hadrien": fin, kompleksen citrus, vsekakor poletni vonj, pa dosti manj annoying od "eau du sud". ampak preveč citrusen zame.
* "jasmine": ta mi je bil še najbolj všeč, bi pa moral biti kakih 10x močnejši, da bi bil res po mojem okusu

.
* "eau de camille": vsekakor mi ni bil zoprn, kaj več si pa nisem zapomnila.
-creed:
* "spring flower": zelo obetaven, saden vonj (bolj primerno ime bi bilo "spring fruit of the loom"

), všeč mi je, da breskovo-jabolčne komponente niso vsiljive (kot se prerado zgodi pri sintetičnih sadnih vodicah a la escada), umirja jih komaj zaznaven pepermintast drydown, ki bi bil lahko za moj okus tudi močnejši. pri 23.000 za 75ml drag kot žafran

.
* "fleurissimo" (po besedah prodajalke signature vonj za klasične blondinke, kot sem spet bojda jaz

, narejen pa za grace kelly, da ga je lahko prvič nosila na svoj poročni dan) je res klasičen cvetni vonj, prevladujejo bele cvetlice, popolnoma se izogne pastem mrliške vežice oz. staromamskosti. ko se mi bo zahotelo klasičnega vonja, si bom sicer najprej kupila chanel št.5, takoj za njim mu sledi fleurissimo.
-
annayake: (imajo jih tudi v mullerju, le da na najbolj spodnji stranski polici

)
* všeč mi je bil le "natsumi", obetaven, svež, a dovolj zanimiv, žal ga nisem sprobala na roki, tako da poglobljena ocena (še) sledi.
-gres parfums (najbrž novost pri nas, vsaj jaz jih doslej še nisem zasledila):
* "calina": sadno-cvetlična vodica, žal ščasoma ostane bolj ali manj vonj po sladkani vodi. mogoče se ob ponovnem vohanju bolj izkaže. cena niti ni zelo visoka.
-
bvlgari: NAVDUŠENA!

* "the vert-extreme": očarljiv, oster čaj, zelo obstojen. vsekakor ne enokomponenten kot npr. elizabeth arden "green tea". na WL, moram pa prevohati še ne-extreme verzijo, ki je najbrž malo manj grenka.
* "the blanc": tudi krasen, vsekakor sladkejša verzija, morda na hitro spominja na D&G "light blue" ali moschinov "i love love", vendar se izogne saharinski pasti z dovoljšno mero čajne grenkobice. tudi na WL.