Objavljeno: 17. nov 2006 22:01
Včeraj in predvčerajšnjim sem prebrala Skrivnost ognja in Uganke ognja; tretji del trilogije bo nosil naslov Bes ognja. Toplo priporočam vsem.
Avtor: Henning Mankell
Deklica Sofia živi na vzhodni obali Afrike, v Mozambiku, ki je zaradi skoraj dvajset let trajajoče državljanske vojne postal ena najrevnejših dežel na svetu.
Stara Muazena je bila tista, ki je Sofii prvič zaupala skrivnost ognja. V ognju, je rekla Muazena, lahko vidimo svojo prihodnost in v ognju živijo tudi naši spomini. Sofia ima veliko spominov. Na Mario, svojo starejšo sestro, ki ji je bila neverjetno podobna, na svojega očeta Hapakatando, ki jo je vedno dvigoval visoko v nebo, da bi lahko pozdravila sonce, na vas, ki so jo morali nekega dne zapustiti. Koliko polnih lun je že tega? Sofia ne ve. Ve le nekaj: da se s časom dogaja nekaj nenavadnega. Obstaja in ne obstaja ...
Da ne bi šlo v pozabo, kar je Sofia doživela in pretrpela, je avtor zapisal njeno zgodbo. Sofia namreč v resnici obstaja.
V drugem delu mladinske trilogije nam avtor pripoveduje še eno zgodbo iz Sofijinega življenja. Glavna junakinja zelo pogreša sestro Mario, ki je umrla v eksploziji mine, zato se še toliko bolj naveže na sedemnajstletno sestro Roso, za katero radi pogledajo vsi fantje v vasi. Od vseh treh bratov in sester jo ima najraje. Rosa ji pripoveduje o ljubezni in Sofia ponoči sanjari o fantu, ki jo je nekega večera ogovoril na poti. Njegov pogled jo je zadel kot strela. Ker ji ni povedal svojega imena, mu preprosto pravi mesečev fant . Njeno hrepenenje po njegovi bližini je na meji resničnosti. Kdo je, od kod prihaja? In medtem se zgodi še tisto nepojmljivo - Rosa zboli za aidsom. Ali ni dovolj, da je eno sestro že izgubila? Sofia se utrujeno zazre v plamene in išče odgovore. Toda ogenj nima glasu, plameni nimajo odgovorov. Nenadoma se zdrzne ...
(oba opisa - felix.si)
Moje mnenje:
K prvima deloma trilogije me je privlekel sam opis obeh; kakšnih posebnih pričakovanj nisem imela, preprosto sem se prepustila branju. Knjigi sta napisani na zelo preprost način, sta lahko berljive, občasno so motili kratki stavki, saj se mi je zdelo, da bi se avtor lahko morda kako drugače izrazil... Vendar pa mu je vseeno uspevalo zanimivo opisati Sofio in njeno življenje. (prva knjiga) Deklica neke noči zbeži z mamo, starejšo sestro Mario in bratcem pred razbojniki, ki so poklali celo vas; znova zaživijo čisto drugje in življenje poteka skoraj normalno do tistega usodnega dne, ko z Mario stopita na mino, ki je ostala po vojni. Maria umre, Sofia ostane brez nog. Znova se mora naučiti hoditi z umetnimi nogami, kar ji predstavlja velik izziv; v njeno življenje stopi veliko dobrih ljudi, med rugim tudi župnik Jose Maria in zdravnik Raul.
En delček iz knjige:
"Previdno so dvignili Mario. Vse, kar je bilo slišati, je bilo šibko ječanje. Nekdo jo je previdno pogrnil s capulano in potem so jo odnesli na pot, kjer je čakal tovornjak.
Šele potem so na tovornjak dvignili Sofio.
Ko so jo dvignili, je njeno levo stopalo odpadlo in obležalo na potki. Rut ga je previdno pobrala in ga položila na nosila. Jose Maria se je obrnil in začel bruhati."
V drugem delu knjige pisatelj opisuje Sofiino življenje prb. 4 leta po nesreči; še zmeraj zelo pogreša Mario, zbliža pa se s starejšo sestro Roso, ki kasneje zboli za AIDSom.
Toplo priporočam. Jaz že nestrpno čakam, da v roke dobim še tretji del
Avtor: Henning Mankell
Deklica Sofia živi na vzhodni obali Afrike, v Mozambiku, ki je zaradi skoraj dvajset let trajajoče državljanske vojne postal ena najrevnejših dežel na svetu.
Stara Muazena je bila tista, ki je Sofii prvič zaupala skrivnost ognja. V ognju, je rekla Muazena, lahko vidimo svojo prihodnost in v ognju živijo tudi naši spomini. Sofia ima veliko spominov. Na Mario, svojo starejšo sestro, ki ji je bila neverjetno podobna, na svojega očeta Hapakatando, ki jo je vedno dvigoval visoko v nebo, da bi lahko pozdravila sonce, na vas, ki so jo morali nekega dne zapustiti. Koliko polnih lun je že tega? Sofia ne ve. Ve le nekaj: da se s časom dogaja nekaj nenavadnega. Obstaja in ne obstaja ...
Da ne bi šlo v pozabo, kar je Sofia doživela in pretrpela, je avtor zapisal njeno zgodbo. Sofia namreč v resnici obstaja.
V drugem delu mladinske trilogije nam avtor pripoveduje še eno zgodbo iz Sofijinega življenja. Glavna junakinja zelo pogreša sestro Mario, ki je umrla v eksploziji mine, zato se še toliko bolj naveže na sedemnajstletno sestro Roso, za katero radi pogledajo vsi fantje v vasi. Od vseh treh bratov in sester jo ima najraje. Rosa ji pripoveduje o ljubezni in Sofia ponoči sanjari o fantu, ki jo je nekega večera ogovoril na poti. Njegov pogled jo je zadel kot strela. Ker ji ni povedal svojega imena, mu preprosto pravi mesečev fant . Njeno hrepenenje po njegovi bližini je na meji resničnosti. Kdo je, od kod prihaja? In medtem se zgodi še tisto nepojmljivo - Rosa zboli za aidsom. Ali ni dovolj, da je eno sestro že izgubila? Sofia se utrujeno zazre v plamene in išče odgovore. Toda ogenj nima glasu, plameni nimajo odgovorov. Nenadoma se zdrzne ...
(oba opisa - felix.si)
Moje mnenje:
K prvima deloma trilogije me je privlekel sam opis obeh; kakšnih posebnih pričakovanj nisem imela, preprosto sem se prepustila branju. Knjigi sta napisani na zelo preprost način, sta lahko berljive, občasno so motili kratki stavki, saj se mi je zdelo, da bi se avtor lahko morda kako drugače izrazil... Vendar pa mu je vseeno uspevalo zanimivo opisati Sofio in njeno življenje. (prva knjiga) Deklica neke noči zbeži z mamo, starejšo sestro Mario in bratcem pred razbojniki, ki so poklali celo vas; znova zaživijo čisto drugje in življenje poteka skoraj normalno do tistega usodnega dne, ko z Mario stopita na mino, ki je ostala po vojni. Maria umre, Sofia ostane brez nog. Znova se mora naučiti hoditi z umetnimi nogami, kar ji predstavlja velik izziv; v njeno življenje stopi veliko dobrih ljudi, med rugim tudi župnik Jose Maria in zdravnik Raul.
En delček iz knjige:
"Previdno so dvignili Mario. Vse, kar je bilo slišati, je bilo šibko ječanje. Nekdo jo je previdno pogrnil s capulano in potem so jo odnesli na pot, kjer je čakal tovornjak.
Šele potem so na tovornjak dvignili Sofio.
Ko so jo dvignili, je njeno levo stopalo odpadlo in obležalo na potki. Rut ga je previdno pobrala in ga položila na nosila. Jose Maria se je obrnil in začel bruhati."
V drugem delu knjige pisatelj opisuje Sofiino življenje prb. 4 leta po nesreči; še zmeraj zelo pogreša Mario, zbliža pa se s starejšo sestro Roso, ki kasneje zboli za AIDSom.
Toplo priporočam. Jaz že nestrpno čakam, da v roke dobim še tretji del
0
0
