Porod in nosečnost pekinezerja

Pera, kot vidim, se ukvarjaš s naraščajem pekinezerjov. Imam nekaj vprašanj glede tega, tudi jaz mislim imeti naraščaje, ampak o tem ne vem nič in bi se rada mal pozanimala. Imam 3,5 mesečno staro pekinezerko in me zanima kdaj je dovolj stara za parit, slišala sem, da ob prvem perilu oz. ko se goni je premlada, ali je pri enem letu dovolj stara. Zanima me tudi kako poteka nosečnost, koliko časa, kaj je pomembno in kako poteka porod, saj sem namreč slišala, da imajo te psičke zaradi prevelike glavice mladičkov velikokrat carski rez. Zanima me tudi za parit s tvojim samčkom, kakšna bi bila cena. Moja psička je rjave barve, po hrbtu malo črna ima tudi črni gobček, nima pa rodovnika.

In zakaj bi jo parila? Boš obdržala vse mladičke? Ali pa jih boš prodajala za 60.000 sit kot "čistokrvne brez rodovnika"???

Jaz res ne vem, kaj nekateri sploh razmišljate......

Ne, ne, ne parila jo bom samo enkrat, da bom še jaz obdržala enega kužeka in moji dve sestri in jih ne bom prodajala, ampak oddala. Nisem pa tisti tip, da bom parila neprestano, da bo psička od porodov onemogla in mogoče tudi umrla. Vem, da obstajajo ljudje, ki služijo s tem, ampak jaz denarja ne potrebujem in svojo psičko ne bom mučila, le enkrat bo okusila materinstvo in to bo tudi vse. Če pa veš kaj o nosečnosti in poroda teh pasem, bi te prosila, če bi mi malo opisala, ker če je nevarnost carskega reza, ne bom reskirala.

http://www.mojpes.com/forumbb/viewtopic.php?t=11419&postdays=0&postorder=asc&start=0  ---> To si ti, a ne????

Povem ti samo to, da razmišljaš predvsem sebično!

 

 

 

 

 

Vroče debate so potekale tudi na tem forumu - premnogokrat, da bi ponovno vse skupaj ogrevali in se ponovno "žalili" in spričkali na smrt. Če te zanima še kaj o parjenju nerodovniških psičkov, si preberi na zgornjem linku, kjer boš našla pro et contra, ampak večinoma contra. Sama sem tudi proti, ampak mislim da z nadiranjem "nevednih" ne pridemo nikamor, ker lepa beseda vedno lepo mesto najde.

 

Če boš vseeno šla v to, ko bo psička dovolj stara, samo pretehtaj vse možnosti, + in -. Predidevam da imaš svoje bitjece rada, zato razmisli kakšne težave ima lahko zaradi brejosti. Če so carski rez in druge komplikacije pogosti, jaz vsekakor ne bi tvegala, tudi če bi imela rodovniško pisčko, tudi za sorodnike ne. Potrebovala boš veliko časa in znanja da boš to izpeljala brez posledic, pomisliti pa je treba tudi na razne težave, ki jih je omenila Kazi. (genetske bolezni ipd.)

 

Na tem mestu pa povem še mojo izkušnjo. Čeprav sem imela Aljaško malamutko z "rodovnikom" - kupljeno od enega gospoda ki je ugotovil da nima časa zanjo, on pa je je kupil na Madžarskem (to pa vemo da tam štancajo kužke in tudi ponarejajo rodovnike), smo imeli precej zdravstvenih težav. Pri 6 letih pa je umrla zaradi raka. Nekaj časa pred tem jo je dedi želel pariti, ker je se je veliko prijateljev zanimalo za te psičke, nato pa je prišla diagnoza...kakšna katastrofa bi bila. Bolezen in mladički, ter možnost dedovanja. Pri tem lahko rečem samo hvala bogu. Vsem polagam na srce da razmislite o nerodovniških psičkih, če ne zaradi drugega, ker boste sami trpeli kot zmaj, ko bo vaš psiček zbolel. Ne gre za denar ki ga pustite pri veterinarju, pač pa za vašo bolečino pri izgubi ljubljene živali (če smo že pri sebičnosti). Seveda rodovnik ne zagotavlja 100% zdravja, pa tudi brez rodovnika ne pomeni da bo psiček 100% zbolel ali imel težave. Vseeno je bolje ne-tvegati in dobiti psička s preverjenim poreklom, še bolje pa je iti v zavetišče in vzeti psička ki bo skoraj 100% zdrav. Sama sem se po tem odločila da ne bom nikoli več imela pasemskega psa, ampak bom, ko bom želela in imela čas in prostor za psa, šla vsekakor v zavetišče. Morda bi morale tudi tvoje sorodnice razmisliti v tej smeri.

 

Kar se tega tiče je pa v zavetiščih tudi veliko mladičkov in psičkov v katere se zaljubiš na prvi pogled in so tudi tako inteligentni da jih lahko naučiš vsega, pa tudi vzljubiš neverjetno, tako da le brez predsodkov do zavrženih živali. Samo poglej tu na forumu oglase, kjer oddajajo psičke in boš videla da so sami cortki vredni 100.000X več ljubezni kot so jo do sedaj dobili. Najdeš tako mladičke ki so komaj pogledali v svet, tudi starejše kužke, mislim da je veliko več izbire glede spolov, barv, velikosti, starosti, kot pri marsikaterem vzreditelju oz. pri vseh vzrediteljih skupaj

 

Evo, tukaj sta dva samo iz prve strani tega foruma (živali):

 

 

Kazi, zelo dobro si preberi njeno neznanje na linku, ki sem ga pripopala zraven...potem ti bo kristalno jasno, zakaj pizdim!!!

 

Ja in kaj boš spremenila če boš preko foruma piz****.... Nič in če si je oseba zamislila imeti mladiče z svojo psico potem jo je najbolje na lep način informirat, da to ni tako enostavno kot se sliši in da naj se dobro pozanima zakaj lahko pride do težav. Drugega žal ne moreš storiti. Lahko pa samo upamo, da bo pač Yssatyss bila toliko pametna in stopila do veterinarja, se pozanimala kakšno je zdravstveno stanje njene psice in kakšne komplikacije lahko nastopijo ob paritvi in kotitvi pekinezerjev.

Nekateri so me ocenili, kot, da sem hudodelec, da bom na račun svoje psičke oz. njenega trplenja služila. Parila bi rada, ker si želim imeti tudi jaz psička, seveda, bi jo najprej peljala na pregled, če je zdrava in če je sploh sposobno donositi. Kot sem že omenila, da sem slišala, da ti psički težko rodijo in če je to res in, da je nevarnost, da bo imela moja psička carski rez, jo ne bom parila, ampak takoj jo peljem sterilizirati, zato vprašam za nasvete in mi NE gre za denar, ker psičke bom ODDALA in NE PRODALA. Če veterinar potrdi, da je psička zdrava in, da ima lahko mladičke, potem bi šla enkrat v to, če ne pa ne.

Pozanimati se moraš tudi o zdravju psa s katerim misliš pariti svojo psico. Najboljše je če imaš potrdilo od veterinarja, da je pes zdrav in nima genskih napak zaradi katerih bodo trpeli tudi vsi mladiči. In to ne mislim pregled od oka in ti veterinar reče da je pes ok. To je prav testiranje in dvomim, da je poceni. In če že sedaj veš, da imajo lahko pekinezerke težave z kotitvijo potem se ne spuščaj v to, tudi carski rez ni pis of kejk.

Seveda, da bi se najprej pozanimala o zdravju samčka, zahtevala bi, da je cepljen vsaj za tisto kar je moja psička pa tudi iskala bi samčka z rodovnikom, ki je veterinarsko pregledan s potrdilom, da bi bil enake velikosti, kot moja psička, da ne bo prevelik...  Tako je, vzrediteljica mi je rekla,da pri njeni psički porodi potekajo popolnoma normalno - no vsaj zaenkrat so, zato sem se tudi obrnila sem, da mi svetuje kdo, ki se na to pasmo bolj spozna, ne pa, da me kdo obtožuje, kot, da sem sebična. Vem, da porod boli in ne mislim svoje psičke mučit, še posebno ne če ogrožam njeno zdravje.

Sprašujem se pa še to, zakaj ljudje npr: moji, ki si želijo psička določene pasme, ga ne smejo imeti in češ, da morajo iti v zavetišče. Saj se mi smilijo živali v zavetiščih, ampak ljudje niso vsi krivi, da drugi zapuščajo in zanemarjajo živali. Moja vest je čista, nikoli nisem nobene živali zapustila in jo tudi ne mislim.

Sem bila opozorjena na tole temo. Na ta forum skorajda ne zahajam, en razlog je, da težko prenašam grozne reči, ki se dogajajo, drugi pa ta, ki sta ga izpostavili Kazi in SPA.

 

Če bi že n-tič razlagala eno in isto, bi verjetno reagirala isto!

In vsako leto je preveč zapuščenih kužkov in muck (več kot 4000!), da bi podpirala še parjenje nerodovniških živali.