Sem kar malce potrta ob misli na to, da je nekdo sposoben svoje misli o odnosih med partnerjema povzeti s stereotipno in obrabljeno frazo a la "vsi moški razmišljajo s tičem", zaradi česar težijo k oplojevanju čimvečjega števila žensk, na kar bi jaz upravičeno lahko odgovorila, da potemtakem vse ženske razmišljajo z jajčniki, zaradi česar težijo k spolnim odnosm s čimveč moškimi v čimkrajšem času, ker to znatno poveča verjetnost zanositve, pa ne bom, ker z eno kolosalno za lase privlečeno monado ne ovržeš druge.
Dajmo si že enkrat priznati, da smo prav vsi spolna bitja, moški in ženske, ter da imamo vsi želje in nagone, ki se razlikujejo glede na posameznikovo osebnost, ne pa glede na spol. Ko se enkrat človek začne popolnoma zavedati tega dejstva, je veliko manj možnosti za nesporazume med spoloma, ki večinoma izvirajo iz družbeno skonstruiranih in umetno vzdrževanih razlik. Sama sem v monogamni in srečni zvezi, pa me vseeno privlačijo drugi moški in si želim seksa z njimi, kljub temu da podroben pregled mojega telesa neovrgljivo potrdi, da nikjer nimam skritega tiča, s katerim bi razmišljala in ki bi me k temu silil. Prav tako moj partner nikjer nima skrite maternice, zaradi katere bi od razmerja pričakoval predvsem varnost in stabilnost ter seveda poroko in otroke in psa in vse kar pride zraven. Za vsak slučaj sem ga pred nekaj urami slekla do golega in še dvestotič podrobno pregledala. Obenem pa sva oba zdrava, mlada in inteligentna človeka, zaradi česar bi bilo čudno, če naju ne bi včasih zanimal še kdo drug. Mogoče mene celo malce bolj kot njega. Vsake toliko ga poskusim navdušiti za idejo, da bi se videvala z drugimi (oba), pa mi žal nikoli ne uspe. Konec koncev si nekako ne predstavljam, da bi zmogla dovolj energije za še enega moškega, ker me že ta dovolj utrudi. Zato sem tudi skeptična do tiste (dučejeve) teorije, da bi morala vsaka ženska svojemu moškemu graciozno dovoliti, da občuje z drugimi. Izkušnje učijo, da so takšni korenjaki, ki bi bili sposobni vsak dan zadovoljiti dve ženski ali več (se pravi, uradno partnerko in ljubimko) prava redkost na tem svetu. Ob vsem tem je najbolj ironično ravno to, da je avtor te teorije moški notorično usmiljenja vredne potence, kar ob vsaki priložnosti z veseljem sam pove. Nekako slutim, da so takšne "rešitve" možne (in potrebne) samo v razmerjih, v katerih se ne seksa ravno pogosto in z veseljem in v katerih je komunikacija na nivoju petletnih otrok. Ta pa po mojih kriterijih tako ali tako niso vredna omembe.
Po mojem ni absolutno nujno, da je moški (ali ženska) nor, če si želi seksati izključno z eno žensko še po enem letu druženja, ampak je včasih dovolj, da ima partnerja, ki ga resnično zadovolji. Če si denimo moški konstantno izbira ženske na podlagi nekih oguljenih in neizvirnih (pretežno estetskih) kriterijev, ob katerih so vse ostale lastnosti, ki sestavljajo človeka, drugotnega pomena, pač ni presenetljivo, če si bo kmalu zaželel drugih teles. In umov. Ki navadno pridejo v paketu s telesi.
Toliko o tem.
barby2, najprej si omisli razmerje, ki si zasluži ta naziv, šele potem se loti operacij popestritve.
DeviLee, ti pa si enkrat za spremembo poskusi poiskati punco, ki si zna sama kupiti čevlje. Seveda, če te bo taka sploh hotela.