Konec skupnega življenja

Ooooo... Vem, za umret ti je. Nimam ti kaj svetovat v takem momentu, ti rabiš en objem

Edino, kar ti lahko rečem, je, da vem, kako se počutiš. V sebi maš tist grozen občutek, da se je življenje spremenilo, kako je bilo prej, da zdaj bo pa drugače. In misliš, da se boš od zdaj pa tako poičutila... Ampak moraš vedet, da ta občutek mine. Življenje se vedno vrne v svoje ustaljene tire - po nekaj časa, se razume. Ampak slej ko prej.Vem, da nočeš niti misliti na nove začetke in si jih ne želiš... Če si pa vse to že enkrat počela. A zdaj naj pa še enkrat? Verjetno ti ni ta misel niti malo privlačna. Ampak pozabljaš, da naj bi bilo to zabavno. Novi začetki se vedno zdijo naporni, a ko se jih lotiš, najdeš tisti še pozabljeni entuziazem. Vse bo še OK, obljubim
 

kaj fant pa bo ostal v stanovanju, pa sta si ga skupaj uredila:..??

Ja sej...meni se tudi zdi smotrno da bi se pogovorila o tej opciji da se on odseli pa ti potem najdeš nekoga za cimra, ki ti bo ustrezal. 

Ojla! Tud meni se zdi ful fino, da imaš tok moči in volje, da zaživiš spet sama, če s fantom ne gre. Vse čestitke!!!
Si pomislila, da bi najela kakšno garsonjerco, tko da ne bi imela cimrov?
Sej kmal bo vse spet dobr, boš vidla. Pozdravček