Objavljeno: 15. jun 2007 12:53
Razumem in poznam občutek.
Če opišem in svetujem iz lastne situacije - tudi sam sem imel popolnoma enak "problem" in kljub temu, da mi je bil pri pogovoru všečen in najbolj pristen stik, gledati sogovorniku v oči, sem ob eye-eye kontaktu sam zadnje čase največkrat "buljil" v tla in se tega sploh ne zavedal.
Šele ko mi je kolega rekel točno to: "Ja, spomnim se te, ti si tisti, ki je vedno v tla pogledal, ko sva se pozdravila" sem se zamislil, čemu je tako.
"Odnehal" sem, ko sem se zavedel, da dam s tem sogovorniku nehote nadrejeno vlogo (ki se kaže z mojo nesigurnostjo - gledanjem v tla) in se sam nehote podredim.
Z začetka je sicer težko se samoobvladovati do te mere, prihodnjič pa vseeno poskusi in glej sogovornika v oči zgolj z razloga, da vidiš kako reagira on/a sam/a. Verjemi, zanimivo bo.
Naprimer - kam gleda in koliko časa?
Si zaznala občutek, da se počutiš nelagodno, kot ti?
Že s tem opraviš dve muhi na en mah - sogovornika zbrano spremljaš iz oči v oči, pa še privajaš se, negledanja v tla - z njegovega primera...
Upam da bo šlo.
0
0
