Minnie jaz srčno upam, da se ti ne bo treba nikoli spopadat s premalo denarja, ker se bojim, da ne boš znala preživet.
Pa višina plače nikakor ni odvisna samo od izobrazbe, veliko ima tudi sreča pri tem. Moj primer: kot študentka sem se zaposlila v enem podjetju in že takrat prejemala 900€ plače. Super! Kasneje so me zaposlili za nedoločen čas in sem dobila 1200€ bruto + malca + prevoz. Še kasneje sem se v istem podjetju prestavila v drug oddelek in pristala na 2200 € bruto + malica + 300€ za prevoz (ker sem se vozila v LJ vsak dan 60 km v eno smer). Super plača, super delo, pogodba za nedoločen čas...sledil je kredit za avto, potem še kredit za hišo (zapufala sem se za 25 let, prav tako moj fant). In vse to s V.stopnjo - gimnazijski maturant! Še sama nisem mogla verjet, da sem se pri svojih 28 letih vselila v lastno hišo, opremljeno, da vozim nov avto, si privoščim vse, kar mi srce poželi, skratka na polno sem uživala. Do hiše bi s fantom prišla, ampak čez kakih 5-10 let, če ne bi bilo mojih staršev, ki sta finančno in delovno pomagala in prispevala 70.000 € in roko na srce, to ni zmožna vsaka družina.
Ampak! Kljub dobri plači, pogodbi za nedoločen čas sem čez noč ostala brez službe. Septembra sem prejela še zadnjo plačo. 2 kredita sta ostala, jesti tudi moram, zima se bliža, stroški se višajo... Jaz pa z denarjem že res na tesno. Nove službe še ni na obzorju, delam priložnostno, če se kje kaj ponudi in shajam. Seveda pa sta tu zopet starša, ki pomagata kolikor pač lahko, ker sta tudi sama v kreditih, saj sta se tudi letos vselila v novo hišo.
Minnie, kaj hočem povedat? Preveč lepo vidiš svet in se čudiš nizkim plačam, jih primerjaš s svojimi znanci in uživaš dobrine svojih staršev.
Življenje se ti lahko z danes na jutri obrne in trdo pristaneš. Seveda upam, da ti nikoli ne bo treba, tudi sama sem mislila, da imam pa res idealno življenje..do konca julija. Se pa borim naprej, nekako še živim s to zadnjo plačo, ki pa tudi ne bo večna. Ampak obupala ne bom

sem se že marsičemu odrekla, upanju pa še ne.