Osebnostna rast. Mene je najbolj spremenila moja bolezen pred ene 6timi leti, iz katere sem se izkopala, se skoznjo zelo veliko naučila o sebi in postala močnejši človek. Tudi leta, ki so sledila so bila zelo polna dogodkov, težkih, pa tudi lepih, in zelo sem napredovala skozi čas, se upam pohvaliti.
Po moje najbolj pomagajo rasti veliki dogodki, ki nas najprej zadenejo kot šok (negativno), šele pozneje razumemo njihov pomen v celoti. Bolezen, smrt bližnjega, razpad zveze, ipd. Sreča je zato, da si malo odpočijemo, naberemo moči za naprej, potem pa spet pride nov "klanec", nova izkušnja.
(Alexa, doživljam podobno kot ti v teh dneh. Če želiš, si lahko malo pojamrava prek U2U.)
, ki je skupek življenjskih zgodb, ki so jih napisali posamezni ljudje. Priporočam, ker knjiga ti res lahko odpre oči, da začneš drugače gledati na življenje.
dejansko rastemo ob prelomnih dogodkih, tako veselih, kot tistih žalostnih. Pri meni je bilo rojstvo otrok, pa ko sem spoznala bodočega moža, pa ko sem se osamosvojila (ko sva z možem imela prvo lastno stanovanje),....prav tako sem se osebnostno na nek način obogatila (vem, čudno se sliši), ko smo imeli smrt v družini (človek več o minljivosti premišljuje), pa ko je mož zbolel pred parimi leti, pa sama sem zbolela,...
