Moj bivši je rekel, da bi rad ostal z mano v prijateljskih odnosih. čeprav je mene to motilo na začetku sem postala njegova prijateljica. Začela sva se kar družit, ker sem jaz na začetku upala, da bova začela še enkrat hodit ampak si je on kmalu punco našel, ker me naj ne bi mogel preboleti. Na koncu pa sem se ga začela čimbolj izogibat, ker je preveč silu vame npr. s tem, kdaj bi se dobila pa take ampak meni ni bilo več do tega. Prišlo je tudi tako daleč, da mi je začel težit, da me še vedno ljudi, da me še vedno ni prebolil, a še vedno je imel punco katero je ''ljubil''. Ker je meni ugajalo, da je še vedno vame sem mu rekla, OK, da bova lahko skupaj ampak le, če jo bo pustil. In to mu je bilo preveč, ker je ni hotel prizadet, oziroma je našel zmeraj kak izgovor, kako je ona fajn pa take. Sedaj sem mu hvaležna za to, ker pogreta juha ni nikoli več tako dobra kot na začetku :D. Trenutno nimava stikov, ker sem se jaz tako odločila.
Vglavnem, jaz sem, za to, da se z bivšimi nima stikov. Če jih vidiš kje na ulici jih pozdraviš, mogoče še rečeš kako besedo. Kavice so pa po moje že preveč. Ni mi jasno kako lahko z nekom nehaš, potem bi pa bil še zmeraj v dobrih odnosih, čeprav je eden od vaju dveh še zmeraj zagledan v drugega. Čimprej stran od bivših :D.
Priznam, da rada naredim kako neumnost in sem jo že dostkrat, samo v tem primeru je pa vsega on kriv.. prav sovražim ga 
:D (se mi zdi, da te dolgo ni bilo)
