NUJNO! Ranjena srakica leži ob cesti

Jap, z malo prakse, bom pa tudi pomoč drugič znala hitreje izpeljati. Sreča, da se je danes dobro končalo. Mogoče se še k tabornikom vpišem 

Ne vem, če se spomniš, pred kratkim je ena punca tle na forumu pisala, da je muca od njene babice zeloo zelo bolna in punca je preveč omahovala in ni vedela kaj storiti in je debatirala po forumu (vse smo ji rekle, naj čimprej gre k veterinarju) ter toliko čakala, da je muca (previdljivo) poginila. No, tvoj post me je spomnil na tistega in ker je tista muca klavrno končala, sem pisala, da ne omahuj. Drugače pa se mi zdi fajn že to, da nekdo opazi ranjeno žival in ji hoče pomagat. Niso vsi taki.

Tudi jaz sem se spomnila na tisto muco. Vem, da ko je žival bolna ali ranjena, je pomembna vsaka minuta. Samo ko gre za divjo žival oz. za nepoznano žival še vseeno mislim, da je predno ji pomagaš potrebno poskrbeti za lastno varnost, torej, da si priskrbiš  rokavice oz. kar je pač treba, pa četudi je majhna verjetnost, da bi se lahko kaj nalezel. Nikoli ne veš kako bo žival odreagirala, ali se bo pustila prijeti, ali te bo kavsnila, ugriznila, opraskala. Ker vseeno tveganje obstaja, četudi minimalno. Je pa res, da večina ljudi ali niti ne opazi ranjene živali na poti, če pa že, se pa ustavijo in rečejo oh, kakšna škoda in grejo naprej. Ker nočejo imeti uničenega dneva, ker ne vejo kaj bi sploh naredili, se bojijo, ali pa ker se jim enostavno ne da ubadat se s tem. Saj tudi medicinci ko pridejo na kraj nesreče imajo rokavice gor.

Irena, Ja. S tem, da mislim, da nisem ne ostra ne preostra, ampak da ljudje moje izražanje interpretirajo, kot jim paše in meni je čisto vseeno. Ker nisem rojena včeraj, vem, da ljudje včasih ne omahujejo zaradi pomanjkanja izkušenj ali iznajdljivosti, ampak zato ker se ne želijo izpostavljati (nevarnosti, če je še tako majhna) in ker potihem upajo, da se bodo stvari rešile same, medtem ko bodo oni razpravljali o rešitvah (kot naša vlada denimo) ter dajali vtis, da nekaj počnejo. To vem, ker sem tudi jaz človek in zapadem v tako lenobno omahljivost. No, večinoma pa sem med tistimi, ki raje kaj storijo. Zato sem sklepala, da rabi Dina samo spodbudo in občutek, da ji nekdo vsaj od daleč in z mislimi "pomaga" in da se bo potem naprej že sama znašla, ker je iznajdljiva (ker po mojem je napisala, da nima rokavic zato, ker se je, razumljivo, malo bala, da ga bo kaj polomila - ker vsak ima doma nekaj podobnega rokavicam). Sicer pa sem že napisala, da je dobro že to, da ima nekdo namen pomagat.

Dina, res je, imaš prav, rokavice so nujne, Jaz sem enkrat pač ocenila, da jih v tisti situaciji ne potrebujem in jih res nisem. Da vam povem to štorijo: ko sem še bila v študentu, sem živela v pritličju in en dan je ena od domskih muc enega bogega goloba ujela v past v hodniku pred mojim apartmajem in jaz sem ga potem usmerila v moj apartma, da ga ne bi muca pokončala. Sicer ni bil videti ranjen, samo malo poslinjen No, nekaj cajta je bil v kotu in spuščal kakce, potem pa je zletel na najvišjo kuhinjsko polico in se tam ustalil. Ker od tod nekako nisem vedela, kaj bi, sem se instinktivno obrnila na oba cimra moškega spola, ki je tradicionalno pogumnejši, iznajdljivejši spol. Ko sta ocenila situacijo, sta po dolgi teoretični razpravi o golobih in njihovi napadalnosti ali nenapadalnosti šla, nakar se je eden vrnil z metlo, drugi pa z vilico (!?). Ko sem to videla in si predstavljala goloba, nabodenega na to vilico in pometanega z metlo, sem vzela stol, stopila na pult, goloba prijela z rokami (ta je 2krat zagrulil, sicer pa je bil priden) in ga nesla na balkon, od koder je šel svojo pot. Tako, včasih je pametno ne preveč razmišljat.

Jaz sem lani poleti rešila življenje eni mali srakici. Naša mačka, ki je zelo strastna morilka ptičev, je to srako ukradla iz gnezda in jo prinesla na naše dvorišče. Sem jo zavila v odejo,malo poklicala veterinarje okoli in so mi povedli za eno prijazno gospo, ki se ukvarja s ptiči in sprejme brezdomčke. Potem pa sem jo tja odpeljala in smo še tisto gospo enkrat klicali in je rekla, da je naša srakica vredu, da nima nič zlomljenega in da je bila zelo lačna. Ahh, počutila sem se odlično. Preden pa sem jo odpeljala tja, pa sem ji ulovila eno muho, ko sem ji jo ponudila, jo je zgrabla, ampak je pa ni pojedla do konca

LIVvy, kar napiši jo, si jo bom shranila, pa morda bo še komu kdaj prišla prav.
Kar se rokavic tiče, res je, imamo polno rokavic doma samo unih tankih štrikanih, samo jaz sem v tistem momentu imela v mislih one delavske, ki so debele, kjer ne more kljun priti čez. No, potem sem našla eno iz flisa, ki je zelo debela. Ker če bi bil problem, da se nočem z golo roko dotikati ptice, bi bila dovolj že vrečka (ki sem jo imela v žepu za pasje kakce pobirat, ker sva bila ravno s psom na sprehodu). Meni se je šlo, da me nebi mogla ugriznit, oz kljunit čez rokavico. Saj vem, mogoče je po eni strani panično, ampak ob vsej ptičji gripi in ostalih boleznih, ki se lahko pojavijo pri divji živali, ki jasno ni cepljena, vseeno nisem hotela tvegati.

irena, jaz sem samo povedala svoje mnenje, ti pa ga očitno nočeš razumet in hočeš polemizirat - še enkrat ponavljam, raz nimam menefregističnega odnosa do tega, kaj se dogaja z živaljo v težavah, ampak do tega, kaj si ljudje mislijo o meni na podlagi napisane besede. In po tem načelu se ne bom več branila, tudi zato, ker smo off topic. In tisti golob je bil videti zelo nevaren. Kar vprašaj moje pogumne cimre.:) Sicer pa sem imela opraviti še z vso mogočo nevarno golaznijo (tisti golob je bil samo primer), pa sem še živa in v enem kosu.

Dina, na ptičjo gripo pa sploh nisem pomislila V nasprotnem primeru bi bila tudi jaz paranojična.