Napadalna psička

Nimam psa in ne vem kaj dosti o njih (cat lover), tako, da ne bom 'pametovala', ampak spodnje se mi zdi zelo logično in prav.



Nesramna, če poveš, kar je res? I don't think so.
Sicer je res, da je vzgoja prekleto zahtevna reč, ampak nekateri se poleg tega, da pojma nimajo, niti potrudijo ne, ker so preveč zaverovani v svoj prav in prevlado in vse 'rešujejo' z ukazovanjem, grožnjami in celo nasiljem.
No, pa dovolj OT.

Absolutno se strinjam, zato pa pravim da je potrebno upoštevati tudi psa kot živo bitje. Ne moremo zahtevati, da je pes vedno in v vseh situacijah 100%, če lastnik dela z njim kar mu paše. To seveda ne leti na primer od flafi ampak recimo, še tako vzgojen in skuliran pes bo zarenčal, če bodo starši pustili, da mu otrok skače po glavi cele dneve. Zato je tako absolutna trditev, da pes nikoli in nikdar ne sme zarenčati na nikogar smiselna v primeru, da pes živi v urejenem okolju, kjer lastniki vedo, da imajo živo bitje in ne igrače.

Je pa tako, da pes z renčanjem opozarja. Napadalen in agresiven pes bo ugriznil brez opozorila in če se navežem nazaj na flafijin primer, psica želi nekaj povedati. Ne začeti takoj z vzgojnimi ukrepi ampak poskušajte ugotoviti kaj je. Ker 11 let star pes, ki živi v istem uravnovešenem okolju celo življenje ve kaj lahko in kaj ne in ni kar naenkrat vse pozabil, da bi ga bilo potrebno začeti prevzgajati. Drugače je s psi posvojenci, sploh starejšimi, kjer v bistvu začnemo na začetku saj tak pes ne ve kaj od njega pričakujemo niti ne vemo kaj vse je v življenju "dal skozi". Jaz še vedno trdim, da ima tukaj pomemben pomen njen prostor in in pa tudi starost ki prinese svoje in da je to potrebno spoštovati, ko izključimo da je karkoli z zdravjem narobe.

Ooo, nisem pričakovala tako veliko odgovorov!
Zdaj pa da poskusim odgovoriti in pokomentirati vse

Najprej naj samo povem, da nisem imela namena primerjati psov z mački, ker se popolnoma zavedam, da gre za različne karakterje, ampak sem se le v štartu hotela izogniti predlogom, ki bi vključevali fizično kaznovanje
Sicer pa gre za srednjega kodra (uradno je sicer mali koder, ampak je malce prevelika ).

K veterinarju jo bomo sigurno peljali, da izključimo fizične vzroke, čeprav po pravici povedano dvomim, da je kaj na tem, ker ne daje nobenih drugih znakov bolečin

Psičke definitivno ne mislimo pustiti pri miru, ker se nam renčanje ne zdi okej, in se zavedamo, da se čisto enostavno lahko razširi še na druga področja stanovanja, in druge ljudi, in smo odločeni, da rešimo ta problem. Dejansko pa je tako, da mislim, da v 11 letih še ni prišlo do tega, da psička ne bi hotela čohanja, ker nas ponavadi v trenutku, ko prenehamo s čohanjem, začne "rukat" s tačko, da hoče še. Če nas ne "poruka" (kar je res prava redkost ), je pač ne čohamo naprej, ker ima očitno dovolj.
Tudi v situaciji, ko renči na babico (ki je dejansko tudi članica ožje družine, saj živimo skupaj, pa tudi fant pomoje ni več "prišlek", ker sva že približno 5 let skupaj in precej časa preživiva pri meni doma), na drugi strani že s tačko "ruka" mamo naj jo čoha, tako da sigurno ne gre za to, da rinemo vanjo oziroma da si ona tega takrat pač ne želi. Pa tudi to z renčanjem se v zadnjem času zgodi čisto vsakič, ko jo babica želi počohat na tistem mestu, in dvomim, da ji čohanje čisto nikoli ne bi odgovarjalo.
Moram pa še omenit, da ima psička še en "svoj" prostor, na tleh, kjer je ponavadi nihče ne čoha, razen mogoče kdaj na hitro, če gre kdo ravno mimo. Tam pa tudi, če jo babica ali fant čohata, nič ne renči. Niti če se zadržita pri njej malo dlje.

Sigurno pa lahko rečem, da se dovolj ukvarjamo z njo. Nikoli ni sama doma, babica in mama pa sta obe že upokojeni, in se dejansko večino časa ukvarjata z njo. Jaz sem sicer manj doma, ampak ko sem, sva kar precej skupaj. Trikov nekaj zna (sedi, levo tačko, desno tačko, in te osnovne stvari kot so hop, pridi, počakaj), pa tudi na splošno je zelo ubogljiva. Če se ji nečesa ne dovoli, tega ne bo naredila (izjema je to renčanje ). Fant je ravno nekaj časa nazaj omenil, da razen naše psičke še nikoli ni videl psa, ki bi dal v usta kos salame, začel žvečiti, in ga izpljunil, ker je slišal besedo "ne". Tako da res ne morem reči, da bi bila tudi sicer neubogljiva ali nevzgojena. Samo ob tem renčanju pa tudi prepoved ne pomaga
Moram še omenit, da se psička vsede in da tačko tudi babici in fantu. Čeprav je pa verjetno res, da uživata pri njej manj avtoritete... Sploh babica ni ravno dosledna, kar se tega tiče Ali je možno, da bi na babico renčala samo zato, ker lahko, kljub temu, da si dejansko želi, da jo nekdo čoha? Pa tudi, zakaj ravno zdaj, in ne nikoli prej, ko bi tudi lahko, ker so bile okoliščine dejansko enake?

Naj dodam še (ker je bilo omenjeno), da tudi naša psička nikoli ne renči pri hranjenju (tudi če bi ji kdo tlačil roke v posodo ali ji jemal hrano direktno iz ust), vedno počaka, ko se ji daje hrano v skledo, vedno počaka, da gre tisti, ki jo pelje na sprehod, prvi skozi vrata...

Drugih sprememb v obnašanju nismo opazili.

Najanika - psička v teh situacijah pomoje bi ugriznila (čeprav ne bi znala trditi kako močno - mogoče le narahlo - ampak tudi to v nobenem primeru ni sprejemljivo), če babica/fant ne bi hitro umaknila roke. Občasno nenapadalno godrnjanje bi popolnoma razumela - pač ji takrat čohanje/fizični stik ne paše - ampak stalnega renčanja in možnosti grizenja pa pod nobenim pogojem ne mislim tolerirati. Pa da še tole razjasnem - s tem, da bi poskusila z drugimi ljudmi, nisem imela v mislih tujcev, temveč druge člane družine, npr. brata in njegovo punco

Dominika, MeiMei, hvala za konkretne predloge!   Mislim, da bomo najprej poskusili s premikanjem blazine, da vidimo ali je renčanje dejansko vezano na blazino in njenim teritorijem, ali smo le mi avtomatično povezali s tem, ker je pač v bližini. Potem bomo pa videli, kako naprej!

Punce, najlepša hvala za vsa mnenja in nasvete!

Ok, za začetek smo malo eksperimentirali z blazino in je šlo takole:

1. Najprej, je bila situacija enaka kot ponavadi - psička na blazini, babica jo je čohala, in psička je začela renčat in hotela ugrizniti.
2. Babica je blazino prestavila na drug konec kavča, in se vsedla na tisto mesto, kjer je bila prej blazina - vse normalno, psička je prišla zraven in se vesela čohala.
3. Babica se je vsedla na blazino na drugi strani kavča - psička prišla zraven in se normalno čohala.
4. Babica je premaknila blazino na tisti del kavča, kjer je bila ponavadi, in se vsedla nanjo - vse normalno, čohanje brez problema.
5. Babica se je spet presedla na začetno mesto, s tem da je blazina ostala na svojem mestu, psička pa na njej - renčanje (ob tem je seveda noro rukala mamo, ki ponavadi sedi na stolu zraven, naj jo čoha, ampak je nobena od naju nalašč ni hotela čohat)
6. Babica je ostala na istem mestu, blazino pa prestavila na svojo drugo stran, s tem da je tudi psička sčasoma prišla na blazino na tisti strani - spet renčanje
7. Babica je blazino odnesla v svojo sobo - je samo malo gledala kaj počne, ampak ni nič reagirala.
8. Na koncu je bila že malo vznemirjena, ker se je toliko novih stvari dogajalo in ker je z mamo nisva hoteli čohat, da se je vsedla zraven mesta, kjer je ponavadi njena blazina (ki je bila še vedno na drugi strani kavča), in babico s tačko porukala, da se hoče čohat, in čez tri sekunde zarenčala, se obrnila in šla stran. Zmeda v glavnem

Tako da smo prišli do zaključka, da verjetno renči in poskuša ugrizniti samo, če je ona na blazini. Če je pa kdo drug, je pa očitno sploh ne moti
Zdaj smo njeno blazino zamenjali z eno drugo, in bomo malo opazovali kaj se zgodi naslednjič, in če bo tudi na tej blazini renčala.

No, tudi druga blazina ne pomaga. Na tistem delu kavča je še kar popadljiva  Ta teden jo peljemo k veterinarju, potem bomo pa videli kako naprej.

Flafi kako je sedaj z vašo psičko, je še huda punca? 

Jaz pa ne razumem kaj je z našim narobe. Hodi v šolo, vsak dan na dolg sprehod, z njim se igramo, hkrati pa tudi uboga ukaze (ne, sem, prostor, sedi, taco itd.), je kastriran, ampak kljub temu je velikokrat neverjetno agresiven - včeraj mi je spet na neko starejšo žensko, ki je delala v vrtu zarenčal ko sva šla mimo (na sprehodu) potem me je spet povlekel za seboj direkt v pitbula (tla so bila razmočena) na koncu pa še v nekega kodra. Pa k nam domov hodi moški z švicarskim ovčarjem, da se lahko z našim igra. Pa z svojim mini prijateljem (sosedovim mešančkom) se tudi dobro razume. Da ne bo pomote jaz psa lahko fizično obvladam ampak mi gre zelo na živce, da to sploh moram početi. Ne razumem zakaj je do nekaterih ljudi tako prijazen, se jih razveseli na druge pa spet renči? Enako velja za pse.

CantLoveCantHurt jaz bi rekla, da je mogoče samo malo nesiguren do tujih ljudi in psov. Možno, da je imel kdaj kako slabo izkušnjo s kakim tujcem ali psom?

Flafi v tvojem primeru bi jaz naredila tako, da bi vsekakor najprej izključila možnost, da ima kake probleme z zdravjem. Torej čim prej h enemu dobremu vetu! Če se izkaže, da ni stvar v zdravju, pa ji moraš po mojem pokazati da si ti glavna v njenem "krdelu". Kavč si je zgleda prisvojila, ga vzela za svojega in ga brani. Jaz bi ji v tem primeru prepovedala dostop na kavč, da dojame, da je tvoj, ne njen. Seveda mora iti vse to s pozitivno motivacijo. Ko vi sedite na kavču, ona pa po novem na tleh jo hvalite, ji dajte priboljške ... Če se ti zdi, da bo zanjo prevelik šok, da kar na enkrat ne bo smela nikoli na kavč (pri tako starih psih večje spremembe niso ravno dobrodošle), pa to počni samo, ko začne renčat. Ko se agresija začne jo brez besed postavi na tla in ignoriraj dokler teži, ko je spet pridna pa pohvali.