Nakupovanje, moda in kriza

Nekaterim so šle v zadnjem času plače dol, druge so izgubile štipendije, tretje so zaskrbljene glede svojega finančnega stanja v prihodnosti... Ali kriza vpliva na vaše nakupe? Koliko ste, npr., pripravljene odšteti za kakšno novo obleko (ki je, recimo, ne potrebujete nujno, bi pa obogatila vašo garderobo)? Se znajdete kako drugače, z nakupom cenejših, znižanih, rabljenih oblačil? Si šivate same?
Jaz sem si pred kratkim zaželela obleko, ki stane 140 eur. Ne vem, ali se vam zdi veliko ali ne, meni se v bistvu je zdelo glede na to, da bom morala kupiti še precej drugih, bolj potrebnih stvari. Zato sem se na koncu odločila, da je ne bom kupila. Za tolažbo pa sem samo sebe spomnila, da sem eno svojih "najuspešnejših" oblek pred leti kupila za peščico evrov na e-bayu (za kakšne 4 evre, se mi zdi) - najuspešnejših v smislu, da sem bila v njej vedno pohvaljena.
Torej - kako se boste obnašale v kriznih časih, ko človeka vsaj malo zaskrbi, preden zapravi še zadnje evre na računu? Jaz se grem trenutno malce razgledat po ebayu, samo za dvig morale, potem pa ne vem... napraviti budget za modo za vsak mesec posebej? V tem primeru se bojim, da bom ugotovila, da mi za oblačila dejansko ostanejo simbolični 4 evri na mesec...

P.S.: Pa saj ne morem verjeti, takoj prva obleka mi je že všeč - bad, bad! Še dobro za budget, da so prodajalčeve ocene slabe.
P.P.S.: Madonish, kaj je zdaj to? Vidim, da na ebayu kar mrgoli priložnosti za zapravljanje, v treh minutah bi si lahko kupila 5 oblek.

Imam to srečo, da imam v tem težkem času službo in solidno plačo (ni dobra, ni pa minimalna). Ampak plačujem tudi najemnino in stroške. In kar mi ostane, gre za hrano, bencin, nekaj gre na stran za nepredvidene večje stroške, ostane pa zelo malo. Včasih si privoščim kako majčko ali kaj podobnega, ampak nikoli ne bi dala več kot dvajse evrov za kaki zgornji kos. Kakšne obleke, hlače kupim ko je res treba, paše to se potrudim izbrskat kaj v omari in pokombinirat. Se mi zdi da je danes tako ali tako vse v modi, tako da si na nekja mescev vzamem eno popoldne in posrpavim omaro in vedno najdem kaki kos, ki mi prej ni bil všeč, potem pa kar naenkrat je ok.
Bi imela kar malo slabo vest zašravljat za cunje, ko pa jih imam v omari dovolj starih, kdo drug pa si še marsikaj drugega na more privoščit. Ravno včeraj mi je prijateljica pravila, kako si je zaželela čokolado in šla v trgovino da jo kupi. Med zbiranjem pa je za sabo slišala mlada starša, kako sta premlevala ali imata dovolj za mleko v prahu za otroka ali pa bi ga malce bolj redčila da bi zdržalo do konca meseca...seveda si čokolade ni kupila, raje je dala paru prispevek za mleko.

Sama sem v preteklem letu kupila minimalno, v primerjavi z drugimi leti.
1 pulover, nekaj majic, nekaj perila, nogavice, 1 hlače...
Zakaj. Zato ker imam vsega dovolj, in zdaj ko sem še študentka in me preživljajo starši si ne morem privoščiti super modnih stvari in kombinirati vse mogoče kar se spomnim.
To pa še zdaleč ne pomeni da sem neurejena, staromodna in zanemarjena. Oblečena sem lepo, kombiniram kolikor se da, in na koncu vse izpade luštno, preprosto, mladostno. Brat mi vedno pravi da imam okus za oblačenje. In tudi ko grem ven, dostikrat dobim pohvale da sem luštno oblečena.

Zdaj npr. me mika da bi kupila novo jakno za jesenski čas, vendar je po vsej verjetnosti ne bom, in bom še to jesen nosila staro.

Važno da so obleke čiste in zlikane.

Pa tudi pri kozmetiki gledam tako da pridem čim ceneje skoz. Kupim najcenejše gele za tuširanje ipd.. Le pri kremah za obraz, tam mi pa ni vseeno kaj dam nase.

Nekajkrat sem tudi sama naletela na smešno nizke cene in dobro kvaliteto. Npr za eno bundo sem v Mani sem odštela 13evrov. To je bil daleč najboljši nakup, je dolga, telirana. Krasna, tako lepe bunde ne najdeš več.

Uauuu, sem mogla dodat, ona o mleku.. Res lepo dejanje . Čista dobrota .

Pa še tole: Ne preštevajte kaj vse bi rade imele pa ne morete imeti. Preštevajte dobrote, in stvari ki so vam namenjene, teh se premalo zavedamo.

Res imam srečo, da naše družine kriza še ni udarila. Imamo tudi kar nekj zaloge, zato razen v primeru, da gre res vse v maloro (zlom bančnega sistema, razpad EU...) ne bi smeli biti preveč v krizi. Mi je pa zelo zelo hudo, ko berem zgodbe o ljudeh, ki dobesedno nimajo za kruh. Zato sem že nekaj časa ZPM botra ( plačujem 30 eur na mesec otroku v stiski), večkrat darujem ljudem v stiski.
Nakupujem toliko kot prej (preveč, če sem poštena), a vem, da bi se nakupovanju oblek in čevljev lahko odpovedala, najbolj bi me prizadelo, če ne bi imeli denarja za hrano, za moje otroke... To bi me zlomilo. Odrasla sem v obdobju, ko starsa nista imela denarja na pretek ( zdaj je na srečo drugače) in sem navajena skromno živeti, zdaj seveda uživam, ker nam ni treba gledati na vsak cent, a vem, da tudibrez kopice denarja lahko lepo živiš (seveda je minimum, da imaš za stanovanje in hrano).
Res pa je, da sem se zaradi negotove situacije odpovedala novemu avtu, ker imam enostavno raje denar v banki (čeprav se mi zna to maščevati) in se še naprej vozim v svoji kripi.
Upam, da bo kriza čimprej minila!

Pri meni je zanimivo to, da manj kot imam denarja dražje stvari kupujem, ampak manj. Res je, da živim še doma, imam pač od očeta preživnino (130eur na mesec) in s tem denarjem lahko delam karkoli hočem, nimam nobenih stroškov. Skratka res mi ni težko. Bom se ponovno oglasila drugo leto, ko se po diplomi, s fantom preseliva v skupno stanovanje.

Ta denar večinoma (nekje 50- 80 EUR na mesec) zapravim za kozmetiko, pri kateri ne šparam je pa zelo premišljena (zelo rada stalno nekaj preračunavam in gledam kaj nujno rabim in koliko časa to imam in koliko potem to pride na mesec, da si res lahko privoščim najboljše kot lahko). Sploh zadnje leto, ko sem bolj na tesnem z denarjem, ker moram plačevati zobarja vsak mesec (Še dobro, da sem imela nekaj denarja prišparanega, če ne bi bila že popolnoma brez), ker sem si polomila zobe v nesreči, kupujem veeeliko manj, predvsem manj takih stvari kot so poceni shower geli, ker pač diši, pa kremce za roke, ki jih imaš potem 100 in lakcov za nohte, ker so tako lušni in poceni. Bolj kupujem tako, da npr. kupim 1-2 kvalitetni stvari, ki sta morda malce dražji na mesec. Npr. ta mesec kremo za obraz in tonik, drug mesec čistilno mleko in shower gel, tret mesec puder in maskaro.

Vsako leto pa dobim še za rojstni dan in novo leto malce več denarja, ki ga zapravim za obleke, ki jih imam malo, ampak resnično opažam, da se splača kupit kvalitetna stvari, ki so malce dražje, ampak zdržijo neverjetno dolgo. Ravno zadnjič sem imela čistko in inventuro omare ( spet pridemo do mojih seznamov, kjer piše vse, kar imam v omari, kaj bo za stran, za popravit, kaj moram kupit novega itd.) in bom mogla dat stran kar nekaj srajčk in polovrčkov, ki sem jih kupila lani v Orsayu in H&Mu in so že čist fuč, medtem, ko imam kar nekaj kosov še iz OŠ (ja postava se mi v 10 letih ni dosti spreminjala, sem kvečjemu bolj suha in sem mogla letos stran vržt kopalke iz 5ga razreda osnovne šole, ker mi je bil modrc prevelik ). Skratka če lepo skrbiš za obleke in če so kolikortoliko kvalitetne zdržijo več let in potem potrebuješ na leto res zgolj ene nove čevlje, en polovr, eno oblekico in en kompletek novega spodnjega perila. (Nekaj povsem drugega pa je, če ti nakupovanje oblek predstavlja svojevrstno strast in s tem nisi zadovoljen, tako kot jaz ne bi bila z enim pudrom, eno maskaro in enim lip glossom).

Skratka manj kot imam denarja, več razmišljam o tem kako ga bom zapravila, zato so nakupi bolj premišljeni, kvalitetnejši in dražji, ampak jih je manj in se, čeprav se ne zdi, veliko bolj splačajo. Moja koža in garderoba sta lepši, jaz pa bolj zadovoljna, ker se mi zdi, da se še bolj razvajam, ne pa da si ne privoščim.

Pri meni pa je ravno obratno in se mi zdi za kozmetiko brezveze zapravljat, kadar sem brez denarja. Si vedno mislim, da absolutno nihče ne bo vedel ali nosim maskaro za 40 eur ali za 3 eur. Meni je pa tudi vseeno ali imam v kozmetični torbici Chanel pudrnico ali Max factor, če le-ta služi svojemu namenu. Rajši si na ta račun kupim kaj za oblečt ali še bolje obut ali pa grem na kavo. Čeprav je res, da si oblačil nisem sama kupovala že slabo leto. Imam srečo, da sem v dveh letih kar sem bila zaposlena nakupila toliko, da imam kar za par sezon dosti in lahko brez pretiravanja rečem, da imam dosti vsega in da je sedaj prišel čas, da vse to ponosim in pokonbiniram. Me pa tudi mož vsake toliko pridno razvaja in mi kupi kaj lepega, kar si zaželim (čeprav ne rabim), da potešim svoj prvinski ženski nagon.

Kot prvo- jaz se na modo sploh ne oziram, ker ne nosim nobenih barv (razen jeansa), so mi pa všeč bolj ali manj klasični ali casual kosi, ki so v ponudbi ves čas. V moji omari gre vse skupaj, zelo praktično je. Skoraj nikoli ne kupim nekaj impulzivno, kvečjemu traja mesece, preden najdem zamenjavo za kak star kos in raje ponosim nekaj čisto do konca (dokler se ne strga ali zdrgne do nerazpoznavnosti) kot nakupujem. Vedno kupim nekaj, kar mi je res všeč, ker se toliko poznam, da vem, česa se ne bom naveličala, preden bo za stran. Z zelo težkim srcem sploh kakršen koli kos oblačila vržem stran oz. razrežem za cunje za čiščenje. Če mi je pa kaj premajhno, a še povsem uporabno, podarim naprej. Letos sem zamenjala precejšen del jesensko-zimske garderobe, ker so bili stari kosi še iz najstniških let, zguljeni, s prekratkimi rokavi ipd. in mi je že mama grozila, da mi bo vse stran pometala. Sem pa novo prehodno jakno našla kar v mamini omari, ker mi sicer nobena ni bila dovolj všeč ali se mi je pa cena zdela absurdna. Ni mi izpod časti sprejeti kak rabljen kos od koga drugega, če mi je všeč.

Toliko pa že pogledam, da je cena kvaliteti primerna, dam pa raje kak evro več za bombažne ali volnene puloverje kot da nosim akril in poliester. Krize namreč zaradi (skorajda pretirane) šparovnosti v preteklosti, ki mi je pustila zajeten kupček prihrankov, še ne občutim toliko, saj sem se tudi sama naučila potegniti največ za svoj denar, mi pa tudi starši še kdaj plačajo nakupovanje oblačil, ki jih resnično rabim.

Čevlje si zelo težko kupim zaradi velike številke, zato takrat zamižim na eno oko ob ceni, če to pomeni, da naslednje 3-4 sezone ne rabim skrbeti za to, ali me bo pozimi v noge zeblo ali ne. Letno "uničim" en par športnih čevljev za vsak dan in ene balerinke, veliko parov pa nosim že več kot 5 let (teniske, japanke, malo lepše čeveljce s petko). Ker so vsi moji čevlji črni, spet ni panike s kombiniranjem.

Tudi kozmetike ne kupujem na zalogo. Imam 1 maskaro, puder v prahu, v kamnu, blush, 2 svinčnika za obrvi, nekaj čopičev, senčil in malo več lakov za nohte. Večino tega kupim enkrat letno ali še to ne, če ni potrebe. Od tega je le blush višjega cenovnega razreda (in ga imam le napol porabljenega v 3 letih od nakupa), ostalo srednjega in nižjega, a mi vse ustreza. Težko bi se odpovedala maskari in svinčniku za obrvi, ostalemu brez problema.

Če potegnem črto- kriza me ne bi toliko prizadela niti če bi bila finančno v slabši situaciji, ker sem že itak med bolj varčnimi in mi oblačila in obutev pomenijo bolj nujno zlo, na kozmetiko pa tudi nisem mahnjena v tolikšni meri.

Imam prijateljico, ki je pri nakupovanju zelo racionalna. Ne vem sicer, če enako kot summertime (mimogrede, tvoj sistem inventur bom kar uvedla). Prijateljica si zalogo oblačil sproti in po malem obnavlja, nikoli ne kupi ničesar nepotrebnega, že pred časom ji je strokovnjakinja svetovala, kako naj čim bolj racionalno uredi garderobo. Skratka, vse poteka zelo racionalno in brez pretiravanja.
Jaz sem v primerjavi s tem zelo kampanjska. Najprej odlašam z nakupi tako dolgo, da mi v določeni kategoriji oblačil že vse razpade, nato pa naenkrat kupim večjo zalogo, vendar to pomeni tudi nenaden večji strošek. Kar zadeva kvaliteto, se mi le redko zgodi, da bi se mi kakšna stvar po enem letu uničila, razen trenirk, ki jih gulim doma - to pa me znervira. Katero trenirko naj kupim, da bo zdržala več kot eno sezono sedenja? Vse Championove so se mi po eni sezoni raztrgale, nato sem v jezi kupila ceneno Hoferjevo, ta pa se je po dolžini skrčila in po širini razvlekla, tako da sem spet na istem.

Jaz kupujem Espritove trenirke.

Zame nakupi niso nekaj racionalnega, niti tega nočem, zato pa preveč zapravim za obleke. Sem že razmišljala, da bi najela stilistko, ki bi mi svetovala, kako smiselno dopolniti garderobo a sem n koncu ugotovila, da si za ta denar raje privoscim kakšen kos več. Jaz raje kupujm kampnjsko - torej več kosov naenkrat, ker mi gre kombiniranje slabo od rok in zato raje naenkrat kupim več oblačil, ki jih lahko med sabo kombiniram.
Zdaj sem se navadila, da pred nakupi pogledam spletne strani (online stores), kjer vidim, kakšni so trendi kaj bi pasalo moji postavi, nato pa si vzamem en popoldan za nakupe. Zelo rada nakupujem tudi v tujini...

Pri meni je isto kot pri Mis - NOČEM, da bi morala nakupovati racionalno. Enostavno obožujem nakupovanje, sploh če kupim nekaj, česar ne rabim, ampak mi je enostavno všeč. Saj, če dobro pomislim, če bi kupovala zgolj tisto kar rabim, bi bilo bore malo stvari v moji omari. Nekaj hlač, srajc, puloverjev za zimo, en plašč ali bunda, dvoje ali troje kavbojke... žalost v glavnem. Tako pa imam vsaj 20 parov kavbojk, poletnih majčk, oblekic, ipd. itak za izvoz, da o čevljih ne govorim... Je pa res, da letos nisem nič vrgla stran oz. podarila, sem se odločila, da bom kakšen kos, ki ga imam že leta v omari še kdaj porabila in poskusila kako skombinirat (če je še lep in uporaben seveda). In verjele ali ne, tudi to mi predstavlja en poseben užitek, skoraj tako kot nakupovanje novih cunjic.

No saj ni vse premišljeno... Določeno stvari so, potem imaš pa še nekaj za dušo. Jaz imam npr. za dušo 3 zelo lepe klasične oblekice, vsako oblečem ravno 1x na leto, ker pač ni priložnosti, da bi jih nosila, za vsak dan si jih pa ne upam, ker imam čudne meje v glavi, da so prelepe in preveč klasične (delam na tem...).

Kozmetika je pa pač moja strast zato tok zapravljam za njo, tako kot nekomu obleke. Potem ima pa še vsak svoje področje, jaz obožujem drage, lepe šminke, nekdo drug pa drage, lepe čevlje... Tukaj gre pač za iracionalnost, ki je nujno potrebna, da te osreči . Jaz sem se zadnjič kar tresla, ko je prišel paket z novim YSL tekočim pudrom .

Vedno mora bit v vseh mojih seznamih in izračunih prostor za nepredvideno, spontano, nepremišljeno itd.

Hmm zanimiva tema

Moja plača ni bajna, kar mi ostane od tekočih stroškov (hrana, bencin, vrtec so moje zadolžitve) gre na tri kupe: varčevanje,rekreacija, pocket money (oblačila, kozmetika, pijačke...). Naše družine kriza še ni prizadela, moj ima tudi zelo dobro službo, imava nekaj prihrankov, nekaj sva naložila v nepremičnine (svoje stanovanje, zazidljiva parcela), zato se nam zaenkrat še ni treba zelo odpovedovati. Sicer je moja primarna družina kar premožna, kar mi nudi določeno varnost (psihološko), ampak so me vzgajali v duhu, da je denar treba spoštovati, zato nisem nikoli prekomerno trošila.

Najbrž nakupujem manj, kot včasih ampak ne zaradi manj denarja, ampak predvsem zaradi pomanjkanja časa. V študentskih časih sem bila v CP najbrž dvakrat tedensko, zdaj pa če mi do šopinga uspe priti enkrat mesečno, pa še to za omejen čas, je zelo veliko.
Zato lahko rečem, da sem najbrž bolj racionalna. Zaradi časovne omejenosti zdaj tudi ne lutam brezglavo po trgovinah, ampak si prej točno naredim načrt kam grem pogledat.
Pri čevljih sem blazno zbirčna zato se težko odločim za nakup in ne premorem veliko čevljev. Ponavadi si enkrat na leto kupim ene bolj športne čevlje (ki jih potem tudi največ nosim), ene balerinke in vsako drugo leto škornje. Tudi za nakup kopalk in plaščev/bund se moram prav prisiliti v nakupovanje.
Kar se tiče majčk, hlač in podobnih frčklarij si vsako sezono kupim kakšen trend v bolj poceni trgovinah (hm, new yorker), letos so bile to naprimer dvoje barvne kavbojke, neon majčka...stvari, ki vem da ne bodo moderne nekaj let, zato mi je za njih škoda zapraviti več.
Ostalo pa po občutku. Ponavadi tisto kar najbolj rabim kupujem najdalj časa ali pa si na koncu sploh ne kupim in zato hodim okrog v 5 let starih zarinih kavbojkah Nikoli ne kupujem zelo dragih znamk, ker si jih ne morem privoščiti. Če mi je kaj všeč in tisti trenutek nimam denarja, pač ne kupim in prebolim.
Zelo rada nakupujem obleke in čevlje za hčerko, temu se pa res težko uprem Tukaj sem pa zelo neracionalna in zato potem, ko jih preraste tudi z veseljem naprej posodim ali podarim kakšnim otrokom, ki vem da si ne morje privoščit lepih oblačil. Tašča me heca, da jo vzgajam v manekenko, ker je vedno drugače oblečena

Pri kozmetiki si ponavadi kar kupim kar si zaželim, ampak nimam pretiranih oz. neracionalnih želja.Če si zaželim HE puder ali maskaro si jo pač kupim, ker vem da mi bosta zdržala pol leta in v te pol leta ne bom imela želje po še enem HE izdelku iz iste kategorije. Razni essence lakci in glossi pa mi (zaenkrat) še ne predstavjajo takega stroška, da si jih ne bi kupila ko si jih zaželim, pa čeprav to pomeni da imam doma 20 poceni lakov, ki jih namažem maksimalno dvakrat. To je namesto cigaret, sladkarij in revij (ki jih ne kupujem nikoli)

Jaz sem tipičen produkt potrošništva Trudim se sicer zapravljat čim manj, a kaj ko vedno najdem nekaj kar "nujno rabim"....je pa zelo odvisno včasih znam bit zelo skopuška in se mi bo zdelo 20 evrov za nekaj preveč, spet drugič bom odštela en dva tri 100 evrov za isto stvar. Je pa tako, da poskušam za oblačila/obutev, ki jih menjam pogosto, odšteti čim manj, medtem ko za nekatere bolj klasične dele oziroma kar je "a must" v omari zapravim tudi več.....moja šibka točka so še vedno čevlji, hehe.

Sama kriza me je srednje prizadela, plače mi še niso nižali (zaenkrat), vendar me skrbi prihodnost, tako da del denarja vsak mesec poskušam dat na stran in če pač določen mesec zapravim ves "sproščen" del, si oblek, obutve in kozmetike do naslednje plače enostavno ne privoščim....pa še to: poskušam čim več (sploh dražjih) kosov nabaviti na razprodajah (letošnje poletne so me npr. kar krepko udarile po denarnici). Je pa res, da če rabiš, pač rabiš....včasih pa si moraš enostavno nekaj "za dušo" kupiti :). Mogoče še to - nimam otrok....to bi bila pa popolnoma druga pesem z denarjem.