Gospodinjska dela so zame zgolj nujno zlo, ki sem jih pač prisiljena početi, če hočem , da je vse kolikor toliko v mejah normale in se tudi ne trudim iskati pretiranega veselja v tem. Velikokrat pa pomislim, da bi bilo zanimivo dejansko videti koliko sem že pomila posode, obrisala prahu, zlikala perila, pomila oken......tako, da bi bilo lepo zloženo vse po kupih. Verjetno bi se prav zgrozila, kajti potem se ozreš okoli sebe in vidiš, da si še vedno na startu.
No pa da sedaj ne bo izgledalo, kot da sploh nisem normalna bom omenila, da recimo vrtnarim pa še kar rada, sploh cvetje me spravi v dobro voljo, za to delo vsaj vem , da bo določen čas opaženo, ni tako hitro minljivo kot recimo pospravljanje ali likanje.
No pa kuham rada, ker rada jem in ker moji z veseljem pojedo kar jim skuham.