to je njegova zgodba (še dobro, da je imel zlato lastnico)
Sam je bil že nekaj let globalna zvezda, od leta 2003 je trikrat
zapovrstjo zmagal na tekmovanju za najgršo žival, ki ga
prirejajo v Kaliforniji, in gotovo mu ta naslov ne bi ušel niti
v naslednjem letu. Težko je verjeti, da ima pedigre, a v resnici
ga ima; je pač nekoliko ponesrečen primerek kitajskega čopastega psa. Samo natančen opis bi bil takšen:
drobčkan pes brez dlake, če ne štejete
rumeno-belih čopov dlak, ki mu poganjajo iz glave. Njegova
nagubana rjava koža je prekrita z madeži, cele čete bradavic so posejane okrog gobca. Oči, prekrite z
mlečnobelo mreno, vzbudijo srh in gnus, redkih predolgih zob se
ne bi sramoval niti Austin Powers. če bi Satan imel psa, bi
moral biti prav takšen. Tako grd je bil, da so še sodniki
na tekmovanju za najgršo žival odskočili od mize,
ko ga je lastnica postavila nanjo.
Za Susan Lockheed pa je bil najlepši pes na svetu. Ko je pred
šestimi leti stopila v trgovino z živalmi, da bi si
kupila psa, in ko ga je zagledala, je reagirala enako kot vsi pred njo
- zakričala je od groze. Celih 48 ur je trajala njena bitka med
studom in usmiljenjem, potem pa se je vrnila in na veliko
začudenje prodajalca izbrala prav Sama. Na začetku ni
nič kazalo, da se dobrota poplača z dobrim. Susanin
tedanji fant ji je dal na izbiro: ali pes ali on. Izbrala je psa.
Kakšen je bil potem šele njen fant! "Lep moški s
trdim srcem," je dejala Susan. A ko je Sam zmagal na svetovnem
tekmovanju za najgršo žival, se je njeno življenje
zelo spremenilo. Sam je postal zvezda televizijskih šovov, na
katerih so tekle debate o novih merilih lepote, v svoje naročje
ga je pred kamerami vzel celo slavni Donald Trump. Pojavil se je na
japonski in novozelandski televiziji, njegove slike je objavil
britanski Daily Mirror, zanj so bili rezervirani najbolj luksuzni
hoteli in limuzine, Discovery Channel ga je hotel pravkar
vključiti v serijo o najgrših živalskih primerkih,
a pes je zaradi odpovedi ledvic in srca prej poginil.
Ko je pred tremi leti prvič osvojil naslov najgršega, so
Susan zasuli s pismi z vsega sveta, odprla je spletno stran in
število oboževalcev je raslo. Preko Samove spletne strani
je spoznala svojega sedanjega fanta. Susan je odprla spletno trgovino s
Samovo podobo na majicah, magnetkih, celo čajnih skodelicah,
izšel je stenski koledar... "Podarite majico nekomu, ki je res
nekaj posebnega", "Namestite magnet s Samom na vrata hladilnika in ne
boste se mu niti približali..."
Te dni prejema Susan številna sožalja. "Nikoli več
ne bo takšnega, kot je bil Sam," pravi. Naredil je več
kot Lassie, Rin Tin Tin in Benji skupaj. Spreminjal je miselnost, da
štejejo samo srčkani, lepi psi. Nešteto grdih,
starih ali bolnih psov je našlo ljubeče lastnike prav
zaradi njega, je prepričana.
"The show must go on" velja za Ameriko in Samov naslov najgršega
hišnega ljubljenca bo najbrž prevzela mačka Kitty.
Škoda, da se nista srečala, gotovo bi si bila
všeč.
