Bina11
Popolnoma te razumem kako se je spraviti k učenju, če si končal zvezo s svojim partnerjem. Tudi meni se je letos na začetku leta to zgodilo in nekaj časa nisem bila za nobeno rabo, bila sem brez volje, ves čas sem jokala, se spraševala, za faks mi je bilo vseeno. Nekaj časa sem se zapirala pred vsemi, ker sem mogla to malo preboleti, predihati, se izjokati. Po ene treh tednih sem pa začela spet nekako normalno živeti, obiskala sem svoje prijatelje, veliko sem se pogovarjala, potolažile so me tudi izkušnje drugih punc, ki so tudi doživele svoje vzpone in padce v zvezah. Zanimivo je bilo tudi to, da sem pravzaprav komaj čakala, da bom spet na faksu, to je bilo ravno v času počitnic, ker sem se tako še najbolje zamotila, da nisem ves čas razmišljala o njem.
Da se sedaj nisi mogla učiti in skoncentrirati na učenje je popolnoma razumljivo. Zdi se mi da je sedaj zate najpomembneje, da poskušaš doseči vsaj nek približni notranji mir, poskušaj se čim več pogovarjati, ali s starši če se lahko, s prijateljico, sošolko, prijateljem, ni važno, pač z nekom, ki te bo poskušal razumeti, ki te bo podpiral. Ker meni npr. so moji prijatelji zelo pomagali, vsi so mi ponudili podporo in spodbudne besede, kar mi je zelo pomagalo, saj se nisem več počutila kot nek izmeček, ampak kot oseba, ki jo imajo ljudje kljub temu še vedno radi.
Tudi jaz sem se bala kako bom sploh naredila letnik, kako se bom spravila k učenju, ko so pa vsi okrog mene tako veseli, lepo poparčkani, vendar imajo vsi svoje probleme in ti nisi edina, ki jih ima. Tudi od vsakega posameznika je odvisno kako se bo soočal z nastalimi problemi.
Predlagam ti, da se najprej poskušaš malo sprostiti, pojdi na sprehod, na morje mogoče, na bazen, na kolo, na sladoled s prijateljico, preberi knjigo, oz karkoli, da se boš spet malo bolje počutila. Nato pa si izmeri nek predmet, ki ti je recimo najljubši, najlažji, ki bi se ga najlažje učila in malo preleti snov, da vidiš koliko jo je, kaj vse te čaka. Zbereš morebitna stara vprašanja in prebereš kakšno stran. Mogoče se prvi dan ne boš nič naučila, ampak vsaj začela si. Počasi po korakih, pa bo šlo. Če se recimo učiš po vprašanjih se naučiš prve tri in ko se boš učila drugič bo super, ker ne boš začela iz nule, pa čeprav imaš 100 vprašanj.
Za učenje tudi sama potrebujem mir, ne morem se učiti, če je v prostoru še nekdo, zato tudi pri meni odpadejo knjižnice. Pomembno je, da se učiš v takem prostoru, kjer ti misli ne uhajajo drugam, recimo da imaš v prostoru mačka, ki se igra in potem ves čas gledaš njega. Če doma nimaš nikakršnega miru, si poskusi kje drugje najti kaj bolj primernega. Ali greš recimo lahko k babici, teti, mogoče ima kdo kje kakšen vikend, ki ni vedno zaseden. Sama sem se učila v sobi, zunaj pred hišo, na sprehodih. Ampak vedno sem iskala mir, ker me vse takoj zmoti. Sama se učim tako, da veliko poskušam ponavljati, mi imamo na žalost tako snov, ki se jo je treba dobesedno napiflati, ker po svoje lahko pišeš bolj malo. In pač poskušaš uporabljati razne pripomočke, barve, si kaj narišeš zraven itd. Zelo dobre so tudi kakšne smešne besede ali kaj, kjer potem samo zamenjaš eno črko in dobiš ven besedo, ki se jo nikakor ne moreš zapomniti.
Zelo dobro mi je pa poznan tudi občutek, ko veš, da bi se moral učiti pa ne gre in ne gre in postajaš vse bolj jezen in živčen. Ampak takrat na silo nekaj je brezveze delati, ker ni nobenega učinka. Kakšni dnevi preprosto niso namenjeni učenju. Za nek letošnji izpit sem se v enem dnevu naučila recimo 8 tem in potem naslednjega dne nism mogla niti ene teme. Čisto odvisno od dneva in počutja. In recimo, če ti en predmet nikakor ne gre, pač izberi drugega oz tiste, ki so pogoj za vpis naprej. Če recimo ne zaupaš svojim zapiskom si jih lahko tudi sposodiš pri kakšni sošolki, ki je že uspešno opravila izpit
Če pa nikakor ne bi nič šlo, ali imaš mogoče šanso, da npr pavziraš eno leto? To imaš pač zasilni izhod, če ti nikakor ne bi šlo. Saj vem, da se sliši mal trapasto ampak dejansko si zarad enga tipa ni vredno zavoziti in otežiti življenja, saj mogoče se tega sedaj tudi ti zavedaš vendar ne moreš izplavati iz teh občutkov. Recimo če jaz sebe pogledam kako na tleh sem bila na začetku leta in sedaj, ko imam narejen vse izpite in to z zelo dobrimi ocenami razen enega, ki me še čaka, potem se vse skupaj zdi skoraj nemogoče, ampak mi je uspelo.
Poskusi, malo stisni zobe in nekaj ti bo že uspelo. Čas celi rane veš, pa četudi nikoli ne nehajo skeleti, se to vsaj da prenašati in to ne vpliva več toliko na kakovost tvojega življenja. Torej kar malo izbrskaj zvezke, tisto kar ti je naljubše ali pa tisti izpit, ki je prvi na vrsti in si malo preberi in za hec poskusi ponoviti. In če ne bo šlo zdaj bo šlo pa mogoče jutri ali čez dve urce. Poskusi odklopiti bivšega fanta iz misli in se osredotoči na lepše stvari, na prijatelje in faks. Moraš pa vedeti, da moraš ti odpreti zvezke, ker sami se ne bodo. ;)
Upam, da ti bo kaj pomagalo tole, ker je napisano iz izkušenj.
!!! se pridružujem tvojemu mnenju...pa rek, da čas celi vse rane še kako drži.. bina11 saj bo šlo!
