samsara je napisal/aTudi jaz bistvo problema vidim v tem, da se ji morda tvoj mož še ne želi/more postaviti po robu. Sicer nisem spremljala cele zgodbe, a verjetno zraven tega kontrolirajočega vedenja paše zraven še njeno večno "žrtvovanje" za sina, pa posledično njegovi občutki krivde, tako da odrezati jo niti ni tako enostavno, kot bi se zdelo nekomu, ki ni rasel v taki družini. Takih mam/tašč je res veliko, in verjamem, da se ona pravzaprav ne zaveda, kaj se v bistvu dogaja. Bistvo pa je, da gre najverjetneje za žensko, ki se v partnerstvu ni našla, in se je preveč obesila na otroka/otroke, tako da snaho doživlja v bistvu kot tekmico za sinovo pozornost, sina pa še vedno kot majhnega otroka. Ne more ga spustiti v svet, da bi si ustvaril svoje življenje. Ti te situacije nisi niti ustvarila niti je ne moreš poraviti, razčistiti mora tvoj partner s svojo mamo, ampak šele, ko bo dinamiko tudi sam jasno videl.
Ravno pred kratkim sem brala knjigo Azre Širovnik Tašča- sicer ni ravno moj tip pisateljice, opis tašče/mame vampirke pa je dober.
Pod tole se pa podpišem.
Podobna situacija je pri meni, sicer še nisem poročena in še nimava otrok. Mama, ki očitno od svojega moža ne dobi pozornosti, ker ta živi v svojem svetu, jo hoče na vso silo dobit pri sinu. Sicer ne v obliki, da mene nebi marala, ali da bi bila proti meni, da bi ga nagovarjala, da me pusti, ampak tako, da hoče, da sva usak dan tam (hvalabogu ima fant svoje stanovanje), usak dan ga kliče, hoče vedet kaj delava, kje sva bila, kaj sva jedla,.... U glavnem obupno. No, meni je prikipelo! Pred časom sem ga postavila pred dejstvo, da to ni ok, čeprav se on še vedno sklicuje na to, da njemu to ni nič takega... Očitno še ni dojel in najbrž bo tud težko, zato razmišljam, če ima sploh smisel, da z njim nadaljujem zvezo. Je pa situacija boljša kot je bila pred pogovorom, tja greva bolj poredko, učasih mu rečem naj gre sam (ker je nimam volje gledat), čeprav se usak dan po telefonu slišita - fant mi je začel to skrivat, tako da jo kliče, ko je u službi, ko gre v trgovino, ko mene ni,... Kar mi gre v bistvu pošteno na živce, ker to pomeni, da ni ravno dojel bistva.
Ta njegov odnos do mame razumem v smislu, da je zelo zaščitniški do nje, češ da je uboga, ker nima od moža pozornosti, da se ji mora zahvalit za skrb,... Sicer se strinjam, da je treba biti staršem hvaležen za vzgojo in vse kar spada zraven, samo zdaj da bo tvoje življenje odvisno od njih, da boš delal tako kot oni hočejo, pa sploh ne...
No, če strnem so odnosi s sinovi in mamami, ki so od njih psihično odvisne, zelo komplicirani in kot že rečeno,
mora sin sam pridet do dejstva, da to ni ok in spremenit zadevo.
Usekakor, če ona govori proti tebi, jaz ne tvojem mestu, je nebi niti pogledala. Možu pa bi naročila, da se ji postavi po robu, ko začne govorit slabo o tebi, drugače bye bye...