No, ja, saj razumem...imam predlog za vas nakladače...odprite novo temo NAKLADANJE...
pa bo naša koza cela in volk sit...
A je dober predlog
?
Senka, a ti tale predlog ni všeč...idealen za vse...razen za kaprice...
Ne irena, to ni dober predlog. Ker se mi zezamo iz asociacij, ki jih dobimo na že odprte in popisane teme. Ne moremo posebno temo "NAKLADANJE" odpret in se hecat iz nič. 
Ampak bomo nehale, če bo to večino motilo. Jaz pač taka sem, da se rada mal hecam, če vas pa moti, pa kar povejte, bom nehala. Samo, spremenila se pa ne bom, ker potem to ne bi bila več jaz.
,tam namrečPravzaprav, punce, zaradi mene lahko nadaljujete, se bom prilagodila večini, samo zaradi mene pa res ni treba spreminjati navad, sem samo predlagala...
,tam namreč Niky, saj ne morem verjet...pa saj ni nič kompliciranega ...jaz sem se tam že do solz nasmejala, ko nas je bilo več gor, pa pridejo taki štosi...da skoraj umreš od smeha, res! Mi je prav čudno, ko grem včasih gor pogledat, pa je skoraj zmeraj prazno, razen mene in Pikice, pa včasih Darja...
Tudi jaz mislim, da bo boljše tako, kot predlaga Irena. Ste full face, ampak potem brat full strani o stvareh, ki se ne tičejo teme...
Potem pa jaz nastradam, ker dobivam PM-je, ker se puncam ne da vsega brat in moram vsaki posebej odgovarjat...
Za kdaj pa kdaj pa nič ne rečem.
Glede na to da sem tudi jaz sodelovala v takšnih debatah, se ne bom pametne delala, ampak res je malo nepregledno. Pa še časa nimam, da bi vas v miru brala. Ampak drugače ste pa ful simpatične, ko se takole hecate- hecamo. |
Men ni vec najbolj jasno kaj se tukaj dogaja oz. se ne dogaja. Mi je pa zoprno, da se vsaka tema sprevrze v zafrkancijo, ki jo razume samo par forumk oz. vpletene. Saj pri Hiralu40 je blo se zabavno.... ampak: bilo i proslo.
Potem pa naj se ktera rece kako tezko je naklempat 200 postov.
Pa brez zamere,
Simona
A ti nimas jajc, da bi jasno in glasno povedala, kaj si zelis in kaj ne? Imas sploh hrbtenico? Spreminjati zelis cloveka in tu isces podporo somisljenic za v lastno tolazbo. Bolano.
Primož, že s prvim postom sem napisala, da prosim za različna mnenja, ker nisem prepričana, ali je način razmišljanja, ki se trenutno podi v moji glavi res napačen ali nisem tako čudna. Nikogar, ki bi mi zadevo osvetlil z drugega zornega kota, ne bi natulila.
V "življenjskem ciklu" vsakega para pride do več prelomic, do nekaterih nihanj in do na videz brezizhodnih situacij.
Ena izmed takšnih točk je tudi t.i. "sindrom leta in pol", ki se pojavi, kot že rečeno, po cca. letu in pol resne zveze (tukaj se ne šteje tistih začetnih dobivanj in razmerja na distanci, niti časa prve, nore zaljubljenosti). Takrat veliko parov doživi eno obdobje, v katerem si gredo tako na živce, da bi najrajši drug drugega požrli in zradirali s sveta. Nobenden v paru ne more ustreči drugemu, pa naj se še tako trudi. Kar narediš, je narobe in neustrezno za partnerja. Na dan planejo vse negativne lastnosti, ki jih drugi še spotencira in napihne, skratka, zavlada na videz nerešljiv položaj.
Rešitev se običajno pokaže po kakšne pol do tri četrt leta. Ali se ostrina sporov omili in je par zmožen ponovne normalne komunikacije, tolerance in reševanja težav ali pa se partnerja poslovita.
In ker se mi zdi, da sva midva na takšni prelomnici, iščem na forumu izkušnje ostalih, ki bi lahko vsaj malo omilile tole res hudo obdobje. Od nikogar ne pričakujem, da mi bo dajal potuho, samo sprašujem in pojasnjujem.
Midva s partnerjem imava doma neodvisno od teh debat tukaj že nekaj dni in tednov zelo resne pogovore na to temo in on prav dobro ve, katere stvari mene motijo. Nikoli mu pa nisem rekla, naj se spremeni. Tega od njega ne pričakujem. želim samo ugotoviti, ali bom zmožna do smrti živeti na tak način, če ne bo šlo na bolje.
In, Primož, če ti ni še nihče povedal: moški svoje težave rešujete na ta način, da greste popravljat avto ali gledate fuzbal na TV ali besno preklapljate programe ali igrate tenis ali? Medtem najdete rešitev in ste potem pomirjeni.
ženske pa moramo o svoji stiski najprej govoriti z navtralnimi poslušalci, ker samo na tak način lahko sprostimo zelo močan čustven naboj in sploh dojamemo bistvo problema. Ni nam cilj neskončnih pogovorov najti rešitev temveč osvetliti problem z različnih zornih kotov in se umiriti. Rešitev pride kasneje in ni vezana na proces pogovorom.
Glede na to, kako si skočil, sem očitno pritisnila na kak tvoj žulj, saj se sicer ne bi tako burno odzval?
želim ti veliko miru v srcu!
Tinkara, to je moje mnenje in stojim za njim.
Opisujes sindrom leta in pol. Zanimivo. Po letu in pol opisujes, da mine zacetna zaljubljenost in se pokazejo dolocene stvari, ki jih ne opazis in scasoma postanejo motece. Navajas, da to stanje traja do tricetrt leta. Po tem casu ali ostanes skupaj ali gres narazen. Ok, Skupaj to znese, ce se ne motim, 2,25 let. Vidva sta skupaj 4 leta, razlika je 1,75 let.Te 1,75 let se pogovarjata, ker tebi nekaj ne pase. V tem casu sta obiskovala posvetovalnico? In po teh 1,75 letih se se zmeraj sprasujes, ali imas prihodnost ob tem moskem? Iz tega razumem, da se vec kot polovico trajanja te veze obremenjujes sama s seboj in vprasanjem, ali je on tapravi.
Tvoje zivljenje je zelo cudno. Si tudi na drugih ravneh zivljenja in odnosih postavljas tako natancno dolocene meje? Mislim, da je tvoje zivljenje zmeraj bitka s casom in mejami, ki si jih sama postavljas. In te meje postavljas tudi drugim.
V tvojem profilu je letnica rojstva 1970. Torej si sedaj stara 34 let. Od 30-ga leta zivis skupaj z njim. Tukaj namenjam vprasanje tudi drugim uporabnicam tega foruma: ali clovek pri tej starosti ve kaj hoce? Ali ima urejeno zivljenje, kot mu pase? ali se vedno zivi iz danes na jutri? ali ve, kaj zeli od zivljenja in vztraja tako dolgo, dokler tega ne doseze?
Jaz patriarhalno vzgojen? Hvala bogu, saj taksne iscete, a ne?
Odgovor na druge poste. Ga ni. Naucite se prebrat vse in razumet napisano. Ni vse v ircanju in nabijanju postov. Aja, mimogrede, to je moski koticek.
Lep pozdrav
