Ko je bolezen v hiši, so nori dnevi. In se mi meša, takrat se mi pa res meša. Skrbeti za otroka ali otroke, a najrajši bi le zase in pika, pa ne gre. Seveda ne gre. Zadnje čase je toliko bolezni, logično manjkam v službi, kar jim ni prav. Fajn se imam.
Kaj pa pri vam? Mamice...pomanjkanje časa predvsem...kaj?
I'm only a shadow. I feel like I dont exist anymore. It's someone else. It's not me.
Toliko sem 'mem', da se mi tudi ne da sodelovati v bilo keri temi tukaj. Kliknem vseeno, se prijavim, s pogledom ošinem novosti, in me vse -že- mine, ker se zalotim, ujamem v stavke, kot so: Pa kaj hudiča delam tukaj? Kaj pa bom 'pametnega' napisala? Le depresijo lahko širim naokoli, to je vse. itn itn itn
Ne jemljite me napak. Ne jamram. Ne stokam, Sem samo...so f

g tired. In ko prideš do te točke, lej ga zlomka, da se tam ne konča. Potem pride Še Bolezen. Mater!

Potem ko že misliš, da si se je znebil, da si jo premagal, se kaj hitro spet pojavi izza prvega ovinka.



Ne vem kaj bi bilo z mano, če moja dva ne bi bila taka cukra ubogljivca? Še dobro, da sta! Res!

