Lebdenje sem sprobala pred leti, v Portorožu. BAJKA!
In res je, kar se ranic tiče. Imela sem dve mali ranici na roki, peklo je ko sam hudič. Ampak samo na začetku. Potem pa nič več.
Doživela sem neverjetno izkušnjo, ki si je še danes ne znam čisto pojasnit. Po kakšne pol ure popolnega odklopa, v nekem čudnem stanju, ko se zdi, da nisi čisto buden, ampak kljub temu vse slišiš, čutiš ... se mi je zazdelo, kot da sama sebe gledam z višine par metrov skozi ohišje te komore. Bilo je čudovito, svobodno. hkrati sem se ustrašila, ker nisem razumela, kaj se dogaja. Zato sem hitro odprla oči, da sem se prepričala, da sem še tu.
Kljub izredno slani vodi je bila koža izjemno mehka in voljna. Pričakovala sem kakšne srbečice, močno izsušenost (že izak zelo suhe kože), ampak nič od tega.
Potem sem še kar nekaj časa sedela tam v mehkin foteljih sprejemnice, pila čaj in "prihajala k sebi" od silnega doživetja.
Enkrat sem še šla. Pa ni bilo isto. Bilo je drugače, a zopet zelo močna doživetja.
Potem sem odkrila, da imajo komoro tudi v Mariboru. V Cityju pri Ines. Ampak se nisem mogla odločit, da jo grem sprobat.
Mi je pa takrat receptorka rekla, da obiskovalci pravijo, da je vsaka naslednja izkušnja s komoro še globlja, še boljša.