Konec dolgoletne veze, skok v novo in takoj poroka/otrok

Jaz sem imela kar nekaj let partnerja, s katerim pa sem si težko predstavljala poroko, otroke, še skupnega stanovanja ne (čeprav si je on to zelo želel). Takoj, ko sem ga pustila sem začela resno zvezo z drugim in se po parih mesecih vselila skupaj. Ne znam razložit, ampak vedela sem, da je to to. Z njim pa si lahko predstavljam vse kar si z bivšim nisem mogla. 

U, tole mi je pa zanimivo. A si ves čas vedela, da bivši partner ni tisti, s katerim bi imela vse to, kar bi imela s sedanjim? Vprašam, ker me zanima, kako so potem ljudje sploh skupaj. Pa ne mislim tukaj otrok in poroke, ampak vsaj skupno življenje. Potem si v bistvu z nekom in se ves čas zavedaš, da ga boš nekoč zapustil!? Hm.. Zakaj že?

Sliši se res tako, ja.
Z njim sem ostala tako dolgo predvsem zaradi navezanosti in odvisnosti od zveze same. Pa tudi upala sem, da bo enkrat bolje, pa ni bilo, seveda.

Zanimivo kaj berem res...

Kako jaz vidim zadevo. Jaz mislim da pi 30letih še posebaj pri ženski začne tolč neka biloška ura oz. psihična ura jaz temu pravim. Še posebaj če nima otroka. No ponavad imajo vse kolegice otroke in jih razkazujejo kot modno nišo. Ampak pustmo to ni tema o otroku. žalostno je ko slišiš: vse imajo otroke okol mene........kažejo slike itd. kako so vesele itd.
Daj nehaj no Si pripravljena na otroka, poznam nekaj žensk katerim gredo otroci na živce, celo na bruhanje in te bi celo imele otroke...

Kako zgleda moje pregovarjanje z eno izmed kolegic:

Jaz: čak stara si 28 in ti bi otroka imela al kaj?
Ona: Da zakaj pa ne?
Jaz: Zakaj če ti otrok če se sama ne veš kaj bi rada...
Ona: Jah vse kolegice nekak imajo otroke jaz sem edina in kmalu bom trideset...
Jaz: Čak mal, ti si oseba k NE prebavlja otrok polek na bruhanje ti gredo..WTF narobe s tabo..
Jaz: kdo bo čuval otroka? Sej po tvojih živcih nis sposobna sebe prenašat a kaj dete...
Ona: Jah kaj, bo pa dec skrbel...
Jaz: loooool morda najdeš kretena ki bo tak ja.... ampak menim da premisli kaj hočeš sploh, ker mislim da ti še sama ne veš kaj bi rada v življenju....no ja polek tega da si preveč ponosna da bi to priznala, pa sama sebi lažeš da si sposobna.....
Ona. Vem kaka sem, pač bom že preživela, tak zahtveno ne more bit...
Jaz: Rad bi videl obraz ko te bo prvič pokakala in polulala in ko boš PRVIČ zamenjala pelenice...
Ona: Jah bi že, čene pa mož to počel...
Jaz: OTROK ni ŽIVALA!!! WTF...



Kak jaz pravim glede vez... No ja, morda je bolje da preideš v drugo vezo, ampak po treh letih imet otroka...hmmmm morda?!?! Samo ali resss dobro poznaš osebo, ali si prepirčana da ti bo ob strani? To da pričakujete nevem kaj od novega partnerja.......hmmm Si morda postavljate prevelike cilje? Pomisli kako je z našega vidika gledano!!! Kar ogromno descov poznam, da nimajo takih zahtev kot imajo ženske, pač na to ne gledajo tak..... Zanimive so še posebaj tista sorta oseb. Katere si mislijo: Majku 30 bom stara... vem da je beli princ nekje, najdla ga bom... Hjuuu dekle... SRETNO TI BILO I NEK TRAJE...


Menim pa, da to skakanje ni dobro... Raje živi nekaj časa samsko življenje kot pa da prehitevam samega sebe... Živiš nekaj časa samsko in spoznaš nekaj oseb, zamenjaš krog ljudi, glavo sprostiš, zadihaš v nov dan, opazuješ na daleč druge stvari itd. Takrat jaz mislim da dobiš nek okus za tisto kar hočeš al kar si želiš.... Če pa skačeš iz ene v drugo, mislim da v glavi ni čisto. Brez zamer....to je za mene izgubljena duša. Sam/a ne funkcioniraš brez partnerja/ke, pač brez partnerja si MEGLA.... Bojiš se nakako ostat sam...Žalostno a resnično. Ko pa pomisliš o skoku v novo vezo.....hmmmm...... Podobno temu, da eno leto bo partner trepel, ker ga boste primerjali/e z bivšio/m.... Tak da kdo komu kaj skriva?!?! Kdo je pošten in kdo se dela nekega poštenjaka.... Dobro se vprašajte......kaj je za koga dobro in ne mislit na svojo ritko... objektivno al subjektivno.



No ja tole je precej preča tema...spet seminarska lahk spisana bla.

Ampak na vsakem vrtu drgačna zelnata glava raste...tak ko, sto ljudi sto čudi.

lp T

P.S. brez zamer...

airad, se strinjam.  tudi jaz sem si privoščila z veliko žlico. pa sem danes čisto normalna. no, ja. kaj je že normalno? bom pogledala v bibilijo. 

Mislim, da je poanta v citiranem (ali pa jaz nisem dobro razumela).

LOL

Ja, v maski spodobnosti je poanta. In tudi o tem, da volk težko menja dlako

no, to o volku se mi ne zdi ravno res. ker je odvisno od tega, s katerim namenom je človek promiskuiteten. jaz sem recimo iskala ljubezen (seveda je nisem mogla dobiti, ker sem sama o sebi mislila, da je nisem vredna) . in ko sem našla primernega modela, ki mi jo je dajal, sem kamot zdržala 9 let z enim. nisem niti pomislila, da bi ga varala. 

Razumem, ja. Saj verjetno 90 % ljudi ni našlo ljubezni v prvo, tudi jaz ne, in si pač moral skozi to - poskušanje, iskanje, krajše zveze, epizode. Ampak to še ne pomeni, da greš z vsakim in da to počneš, ker ti tak izredno paše. Tak človek se ustali, ko najde ljubezen in ne nabira številk v nedogled.

Promiskuiteta ni iskanje ljubezni, ampak je iskanje seksa, avantur, igric, razvratnost, hitro menjavanje spolnih partnerjev, številke grejo v nedogled ... to je način življenja, precej plehek, če mene kdo vpraša. Na tak tip promiskuitete sem ciljala. Tak tip človeka se težko spremeni. Verjetno kaj mora kaj prizadeti, ganiti, priti do živega - če sploh ima v sebi kaj živega, če ni vse prazno.

jaz sem bila kar konkretno razvratna, če pogledaš s splošnimi očmi javnosti. hočem samo povedat, da razumem tovrstno dejavnost. in je ne obsojam. drugo je, če recimo namerno to počneš. pa še takim pravim: have fun. samo pazi na svoje zdravje. 

Jaz sem se šla to na vrat na nos zadevo. Spoznala tipa aprila, julija sva živela skupaj, decembra sem zanosila.
Ka pa vem...ko si enkrat 30+, nekak veš kaj iščeš. In ko najdeš, pač veš. In če veš, zakaj bi zgubljal čas. Tolk in tolk let sem naokoli degustirala, da mi je prec ratal jasno-he's a keeper, to je to. Njemu pa tudi. Zakaj bi pol še čakala z vsem? I ain't gettin any younger
Sicer so pa enako tudi nekatere pred mano povedale.

Nov problem na obzorju!!Need so help please!

No takle je, s bivšim sma šla narazn pred parimi mesci. Zveza, no če sploh rečem zveza, je trajala 1 mesec potem je odvrgel kot smet. Res tip je 'jebiveter' dobesedbo. No in sedaj ko je vse nekako za mano, je spet navezal stik z mano. Rekel je da mu je žal za naju da je misliu da bo naredil neki dobrega(pustil me je zato ker nisma kao šla skupi) pa se je nakoncu opekel. In da nima sreče v ljubezni oziroma jo mogoče ma pa tega neve dokler vse ne zažgečka. No in sedaj bi rad da se vidima. Jutri je res neka fešta in on bo tam jaz pa sem tudi mislila it.
No in sedaj problem: prijateljice mi govorijo ''alo pa veš ka ti je naredu, da nebi niti pomisla!!!''
tudi sama si govorim isto in se tudi zavedam kaj mi je naredil. Pa tudi rekla sem si da sem se iz te izkušnje neki naučila. Vendar ko iskreno pomislim si mislim nekako takole: ''ja veliko hudega mi je naredu, nočem ga videt kaj šele več'' in čez nekaj sekund pomislim: ''ja želim si ga videt, želim ga srečat''. Čisto sem zmedena in očitno se nisem nič naučila iz izkušnje. Povejte mi, predlagajte mi, kaj naj storim?? Zakaj si ga spet želim videt?? Kaj je narobe z mano?? Zakaj me privlačijo barabe??

Joooooj čisto sem zmedena
help help help