jagoda_m, to je pa meni najhujši kompleks.
temu se reče slaba samopodoba, samospoštovanje.
Jaz nisem bila nikoli zakompleksana, sprejela sem se pač tako, kot sem, z vsemi pomankljivostmi.
Jannet super povedano in še kako resnično
.
Sama se pa trenutno najbolj jezim nad tem, da sem se zredila čez praznike. Ehhhh sej vem - kako došlo, tako otišlo, sam zaenkrat še ni te volje.
Jaz imam pa podedovano ihtiozo. To pomeni da imam zelo suho kožo, ki pa je še nekako znosna, oz. se jo da prikriti z enormnimi količinami kreme, ampak ustavi se pa pri rokah. Imam zelo hrapave dlani na dotik in tiste črte na dlaneh (iz katerih ti vedeževalka prerokuje 
) so ful povdarjene in jih je več kot pri večini (če bi šla kdaj k vedeževalki bi se verjetno čisto zgubila v vseh teh črtah, me prav zanima kaj bi mi iz vse te zmede prerokovala 
). In dostikrat je že kdo prav bedasto pobuljil, in me začel spraševati, kaj počnem da imam take roke. To se dogaja že celo življenje in mi je ustvarilo ful komplekse, tako da sem včasih vsakega nadrla, kaj me to sprašuje, ker jaz tudi njega ne sprašujem zakaj škili ali pa zakaj je plešast itd... No zdaj se že nekaj let lahko obvladam, da vljudno odgovorim nazaj, da je to pač prirojeno in da jaz ne morem nič pomagat. Mi je pa od tega ostalo, da velikokrat (predvsem pozimi ko je to veliko bolj opazno kot poleti) skrivam roke, oz. dlani. Pa vse do lanskega leta si nisem nikoli manikirala nohtov, niti lakirala, ker se mi je zdelo da potem roke še bolj privlačijo poglede (ker pač vsak pogleda kere barve lak imaš gor). No zdaj pa vem da negovani nohti vseeno popravijo vtis in zdaj nimam več čisto kratkih ampak imam malo daljše in redno manikirane in res zgleda veliko bolje. Se mi pa dozdeva, da se tega kompleksa ne bom nikoli rešila.
