*Malo off-topic: ali dejansko res zapravite toliko € za oblačila na mesec ... ?

Kje pa je še vse ostalo, kozmetika, obutev idr. Meni se finančno to ne bi izšlo, poleg tega pa, kaj naj s toliko novimi oblačili in stvarmi na sploh ... Že sedaj ne utegnem vsako sezono obleči vsega pa imam zelo majhno garderobo. V trgovine po nakupih pa grem samo nekajkrat na leto, ko kaj potrebujem ali pa sem od volje za nakupovanje.

Zanima me vaše mnenje.

Sedora Ja, seveda. Tudi do 200 EUR - saj to ne pomeni goro oblačil ampak mogoče kak kos ali dva, ki sta malo dražja npr. Pa lahko bi še veliko več, če bi bil budget večji. (naj nekdo to prestavi v ustrezno temo, se opravičujem za smetenje)

Jaz tudi ne zapravim toliko. Če pa je kdaj več kot 100 €, se mi zdi ogromno. In toliko denarja za en kos dam res samo za kakšne "pomembnejše" stvari oz. dolgoročne nakupe, npr. plašč. Pa pri obutvi ne šparam. Za kavbojke ali kaj podobnega pa nisem pripravljena plačati 150 €.

 Nisem hotela narediti takšen Bum iz tega..ampak me dejansko zanima kako ene gledate na to. 100€ niti ni nekaj posebej veliko, vzameš ene hlače, srajčko, bluzo in čevlje pa si že na 100€. 
Sama za kozmetiko kakšen mesec ne zapravim skoraj nič, al pa morebiti 10€ za kak lakec. In dejansko pri oblačilih potem nadoknadim..pa ni vedno vse zame (pa včasih vzamem nekaj kosov oblačil za malega, nekaj za mojega, pa še zase in že mimogrede presežem tistih "čarobnih" 100-150€.

Potem pa eno so športna oblačila ki jih potrebuješ za miganje, drugo so oblačila za službo in potem še nekaj vmes za casual..in sama pri sebi vidim, da moram imeti kar širok spekter tega pa da ne govorim o čevljih... 

Seveda ni vsak mesec tako pri meni, ampak večina mesecev pa dejansko je.

Zadnje čase si zapisujem vse nakupe in opažam, da se vseeno kar nabere, čeprav pazim, da ne zapravljam za neumnosti. Npr... en mesec zimski čevlji 110€, naslednji kakšen pulover ali dva za 50€, potem kakšno perilo pa je takoj 60€, kavbojke, kakšna majčka, torbica in denar kar gre.... V povprečju torej zapravim kakih 50€ mesečno za oblačila, modne dodatke in obutev, včasih več, drugič manj.

Opazila sem sicer, da sem največ zapravila z nepotrebnimi prčkarijami po "samo" 10€ / 20€. Tako, da se temu izogibam. Tudi na razprodaje ne hodim več, ker tam vedno kupim kaj kar je poceni / ugodno / znižano in ne tisto kar rabim. Tudi raznim sprehodom po trgovinah kar tako iz dolgčasa se izogibam. Odjavila sem tudi večino novic iz trgovin, ki sem jih dobivala na mail. Pa moram reči, da mi ničesar ne manjka, samo manj je zgrešenih nakupov. Si pa pišem WL in potem pustim to na seznamu kakšen teden in včasih grem kaj kupit, včasih pa kaj prečrtam, ker se mi zdi da je bilo neumno in nepotrebno. Zagovarjam načelo, da je bolje imeti manj stvari pa tiste bolj kvalitetne in nosljive. Čeprav vidim, da cena ni vedno odraz kvalitete. 

Hm, četudi imam na voljo € mi je preprosto nesmiselno res vsak mesec kupiti neko novo oblačilo, pa za karkoli že (službo, prosti čas, šport ..). Razumem, da je to lahko samo 1 kos višje cene ampak mi je tako kot ManciS 100 € veliko denarja. Saj lahko vse kar že imaš opereš in čez čas ponovno nosiš, a ne? Jaz namreč oblačila nosim več kot samo 1x in se mi zdi pranje vseh oblačil po samo enkratnem nošenju totalen absurd iz več razlogov.

Imam manjšo garderobo ampak take kose, ki jih lahko med sabo kombiniram na najrazličnejše načine in s tem ustvarim mnoge outfite. Ne vem, resnično se mi zdi vsakomesečni nakup oblačil kopičenje ogromno nepotrebne robe ... Osebno moram upoštevati tudi omejen prostor, saj živim v majhnem stanovanju in dejansko nimam več kam odlagat novih stvari.

Čevlji so tudi meni pomembni (usnje, udobnost, eleganca, estetika) in plačam tudi do 100 € zanje - vendar mogoče 1x na sezono in še to ne vsako leto.

Tudi oblačil ne kupujem v high-end trgovinah in izjemno drage kose kupim samo za posebne priložnosti ali pa kot trajne kose (plašč, jakna, poslovne hlače, obleka ...). Znamke mi sicer ne pomenijo nič - brez problema kupim tudi nek povsem no-name kos. Najbrž bi bil marsikdo zgrožen nad starostjo nekaterih mojih oblačil ampak če še vedno dobro izgledajo in se dobro nosijo, zakaj bi jih zavrgla? Ravnam se namreč po principu, da ko nekaj izločim iz omare, takrat razmišljam o nakupu novega kosa. 

Se mi zdi, da je obremenjenost s tem, da moraš kar naprej imeti/nositi/kupiti nekaj novega samo nadomestilo za to, da se dejansko kot oseba počutiš dobro, da sebi in svetu z materialom dokazuješ, hej, jaz sem pa v redu. Kar pa je napaka galaktičnih razsežnosti ...

Še disclaimer: nikogar ne obsojam in ne prerekam njegovega početja. Vsak seveda počne, kar želi. Izražam samo svoje mnenje in videnja te teme. Da ne bo nesporazumov. :)

^^zanimivo razmišljanje sedora. 
Tudi sama imam daleč od nevem kakšne XXL prenatrpane omare oblačil, ampak imam pa rada nekaj različnih kosov oblačil, ki jih lahko skombiniram, tudi medtem ko so druge v pranju. Perem ne vsak dan, nosim pa stvar (majice, bluze, srajce nikoli več kot enkrat, ker se v 9-10h ponavadi prepotiš med skakanjem sem in tja, sploh sedaj ko se je začelo malce bolj toplo, pa srajce se zmučkajo ipd.) 

Športne zadeve pač imam 2,3 kom, za preoblečt, ampak za casual pa službo mi je prav bad hodit vedno v enih in istih oblačilih +  da se zadnje čase nenormalno hitro naveličam določenega kosa. 

Tudi sama ne kupujem znamk (izjema so superge, kakšni štikli in bunde), ostalo pa kakor nanese..kupim kos za 10€, če mi je pa kos za 30€ všeč in vem da ga bom nosila, pa tudi ne razmišljam veliko (dokler pač imam). Oblačila ki se jih naveličam, redno sortiram-praznim iz omare in podarim naprej. 

Večinoma tako nakupujem na spletu, ker me obisk več kot 4-5 trgovin že začne živcirat..tako da sem res hvaležna za vse spletne trgovinice...pa jaz to gledam tako, da glede na to, da se trudišm, vlagaš v delo, služiš - da si za to pač kupiš/privoščiš stvari, ki ti nekaj pomeni (meni poleg laufanja in uzivanja po SLO/svetu) pač cunjice dajejo nekaj podobnega (npr. telefon, avto za službo mi je pa nekaj čisto vseeno kaj imam).... Zdj sm že zašla ja... 

Tukaj se pa full strinjam z sedoro. Dobro napisano, tudi sama težim k temu. 

Ineya, saj to ne pomeni, da imaš tako malo oblačil, da se ti med pranji komaj sezide. Jaz opažam, da imam toliko oblačil, da tudi, če 2 leti nebi ničesar kupila nebi bila slabo oblečena, daleč od tega. Itak se mi zdi, da se stvari v trgovinah ves čas ponavljajo... letos že tretje leto frosirajo svetlo roza barvo. Zakaj bi potem kupila zdajle neke nove majice, če so tiste izpred dveh sezon še vedno in. Je pa res, da kupujem zelo "puste" zadeve, torej majice v max dveh barvah, omejene barvnem sheme itd... da se jih res ne naveličam. Ampak to so moje osebne preference, pač ne maram preveč raznobarvnih zadev. Vsako leto sicer dodam kaj aktualnega, torej srajčko / majčko ali dve. In pa seveda zamenjam dotrajane kose.

Tudi jaz večinoma delam sproti čistke in toliko kot gre novega v omaro gre tudi ven (večino podarim). Je pa res, da ničesar (razen kakšnih čevljev) ne ponosim, vedno se zadeve prej naveličam (ali gre totano iz mode) in potem kupim nekaj novega. Bi se zelo rada temu izognila in dlje nosila stvari, ampak mi zaenkrat ne gre.

Zelo malo, se zgodi, da kakšen mesec čisto nič.. Ampak nadoknadim, ko se menja sezona, sploh zdaj, ko je topleje, bo treba kaj pomladnega kupiti

Še to bi dodala - seveda si tudi jaz želim en kup stvari, imela bi veliko lepih/novih/modernih oblek, čevljev, torbic ipd. Včasih sem tudi nepremišljeno zapravljala, recimo kupila 1 kos za neko priložnost in ga potem ne oblekla nikoli več, kar je totalno brezveze.

Podobno kot Vermilion tudi jaz pišem WL sezname, šele potem se podam v nakup. In včasih tako dolgo razmišljam o teh stvareh, si jih ogledujem po spletu, premlevam kam/kako bi to nosila, da se jih na koncu že naveličam samo od razmišljanja in jih nato ne kupim, saj dejansko spoznam, da jih ne potrebujem, ker sem ves ta čas povsem OK preživela brez njih. Pri predmetih je mentalna vizualizacij enako zadovoljiva kot fizična - že sama misel na tiste čevlje z 12cm peto te tako utrudi, da jih potem sploh ne kupiš

Če pa se tako kot _barby_ neke stvari naveličam, jo za nekaj časa pospravim na dno kupa in nato čez čas ponovno nosim. V primeru, da bi tak kos takoj ob začetni nejevolji oddala bi čez čas, ko bi ga ponovno potrebovala spet kupila novega - enakega. Kar pa je malo nesmiselno, a ne?

Sčasoma pa sem prišla še do drugih spoznanj, ki so to nujo po novem v bistvu povesem zdemantirali. Navezanost na stvari je tista utež, ki človeka priklene na stagnacijo, je sporočilo tudi marsikaterih filozofskih nazorov. Kako zelo osvobajajoče in dobrodejno je prekiniti navezanost na predmete, pospraviti, zavreči, zamenjati je resnično neverjetno. Oklepanje predmetov je namreč oklepanje preteklosti s tem pa zamujamo sedanjost in pozabljamo načrtovati prihodnost. Zelo lepo o tem piše japonska minimalistka Marie Kondo v svoji knjigi The Life-Changing Magic of Tidying Up, ki, če jo razumemo pravilno, zelo praktično osvetli pomen enostavnosti in neobremenjenosti s predmeti v našem življenju ter vsemi možnostmi, ki jih odsotnost le-teh omogoči.

Pa ne govorim o trenutno uber hype-anemu "minimalizmu" in trenutno trendovski težnji, da je vse zreducirano na neko (navidezno) preprostost. Nisem pristaš hipsterstva in instant trendov. Pa marksizma, ki govori ravno o bremenu lastnine na človekov razvoj, tudi ne. Menim, da je odnos do stvari v današnjem času presegel sam pomen človeka in njegove vrednosti, kar pa našo družbo potiska v propad in če je le mogoče, želim sama na ta način delovati v najmanjši možni meri.

P.S. Opravičujem se za tale filozofski intermezzo.

Na mesec? Odkar ne rastem več, ni potrebe po pogostem kupovanju cunj. Kupim, kadar moram vreči stran že zdelane, stare cunje, ki se ne dajo popravit oz. se ne splača. Evo so šle 3 strgane trenerke v kanto oz. za brisanje praha, pa so tri nove prišle v omaro. Kupujem po potrebi. Še najbolj pogosto so nogavice-ker so materiali vedno slabši.

Meni zadošča 1 krilo, 1 kostim, nekaj cunj za službo in nekaj za doma, nekaj za poletje in nekaj za zimo in vmes. 

Vau, respect. Bom poskušala kaj "ponosit", mislim, da bi mi bila denarnica hvaležna.

Sem pa tudi sama prebrala to knjig od Marie Kondo, pomagala mi je predvsem pri čiščenju/organizaciji, saj imam končno pospravljeno omaro. Mi je pa tak "novodobni minimalizem" všeč predvsem pri opremljanju/organiziranju stanovanja. To je pa že spet druga tema.

Sama se lahko skoraj podpišem pod Sedoro. Prej 100 EUR na pol leta, ne mesec. Izjema je, ko si kupim čevlje, kar je morda 2x na leto - tu res dam na kakovost, ampak načeloma kupujem le na znižanjih in razprodajah - vse. Če kakega kosa ne dobim več, ker je razprodan, si rečem, da mi ni bil namenjen in je to to.

Dejansko sem prišla do tega, da skoraj 'ne morem' kupiti po redni ceni, ker se počutim neumno, ker si mislim, koliko preplačam. Pinterest in Net-a-porter sta moj modni fetiš, ampak predvsem za ideje, kako ponositi, kar imam (in imam tudi 10 in 15 let stare kose) - in redko, redkokdaj najdem kaj novega, res posebnega, unikatnega, da bi želela imeti.

Na sploh se mi zdi, da ko enkrat dozoriš in sprevidiš, kako funkcionira ta svet, to potrošništvo, materializem, se ti zagabi + se začneš počutiti neumno (vsaj jaz), da bi ti podpiral. Vedno nekaj KAO novega, da bi zapravljali, namesto se ukvarjali s svojo notranjostjo. Tudi non stop kupovanje, občutek, da skor moraš nekaj (novega) imeti, je (zame) v osnovi beg. Beg pred sabo; od tega, sčimer bi se res morali soočiti in se ukvarjati.

Pa mi lahko verjamete, da sem vedno super urejena in ni v sanjah ne izgledam oblečena zastarelo, kmtavzarsko ali kaj podobnega. Prej nasprotno - po navadi ne morejo verjeti, kako malo sem dala za kak kos ali kako star je. Dejansko so me ženske že na ulici ustavljale (popolne tujke), od kje imam ta-in-ta kos. Pa je bil super star ali smešno poceni.

Treba znati nositi - sebe in cunje - pa kombinirati, predvsem to. Samozavest + ok postava (ne mislim manekenske, ampak vse vemo, da še tako super cunje na 100 kg osebi niso več videti tako zelo super) + kombiniranje = no shopping needed.

^^Občudujem vas!!! 
Ampak še vedno ne razumem...en mesec se pokaže, da rabiš nove čevlje pa jeanske..drugi mesec ugotoviš, da rabis nekaj kosov spodnjega perila ki ga nujno moraš zamenjat in nekaj novih majic...nevem no. 
Al samo jst to "vidim"..ker nikoli pa ne kupujem, da bi se mi oblačila ful kopičila..majice "znosim", kupim nove..puloverji, ki so zmuckani-odsstranim... nekaj je pa takega, ampak res minimalno, da se naveličam kar taako. 

Poročam naslednji mesec, če mi uspe pridet pod čarobnih 100€....