Ko ga ni...

Pri meni ga že zeeeeeloooo dalgo ni......pa sm še zmeraj živa.

Tak da punce, če ga ne vidite en dan, teden, mesec...nič jambrat

Ko ga ni,
me srce boli...
Ker ga ne morem stisniti,
pocrkljati,
on ne more stisniti mene...
...in nič mi prav od rok ne gre,
 pa če je zunaj še tako lepo vreme...

Malo se mi je rima na koncu pokvarila, ampak napisano pa zame vseeno drži. Komaj čakam, da bova šla kam skupaj živet, da se bom zjutraj zbujala ob njem in bo vsak dan moj svet lep za ponoret. Čeprav so najini oblaki včasih oblačni, ampak vse popraviva, tako da mi je z njim res čudovito, brez njega pa obup.

Uf, ko prebiram tole, ugotavljam, da sem ena redkih, ki je redkokdaj
osamljena...skupaj sva vedno. Sva zelo blizu doma, ko se peljem na fax,
grem mimo njegove hiše in, če že nimava drugih planov, se na poti
ustavim in ga obiščem.  Po treh letih bi si težko predstavljala,
da se več dni ne bi videla.Aha, pa še delava skupaj  ...če se pa res kakšno popoldne ne vidiva, se pa obrnem na PL in vse je okej 

Mnjah... midva sva narazen po kilometrih recimo da 200km oz 140 ko sem
doma, vidiva se ne tud po tri tedne, ko tako nanese. Jah... itak da ga
pogresam, ampak dnevi tako letijo, da nit ne vem, kdaj zletijo. Vsak
dan se slisva po telefonu. No najbolj hude so nedelje, ko se morava
posloviti. Takrat ga ze vnaprej pogresam Bo pa maja 3 leta odkar sva
skupaj. 

Kia, res se najdem v vsaki besedi zg vpisa, če že ne v vsaki črki posebej . In v mislih J.Lo, Janči... Ne gre za odvisnost, gre za navezanost. Ko ti nekaj manjka, če ga ni. In ga pogrešaš, ko srkaš sam jutranjo kavico, ko vidiš dve ščetki za zobe, dve brisači v kopalnici, njegov parfumček na polički, posteljo za dva, v kateri si kot nebogljeno dete, ki hrepeni po starševskem objemu.  Kako lepo je biti zaljubljen in kako hudo obenem