Kako se odvaditi odvečnega razmišljanja

Drage punce! Imam problem, ki bi se ga rada rešila, pa ne vem, kako naj se ga lotim!

 

Stvar je v tem, da non stop v glavi nekaj meljem! Večinoma gre za vsakdanje zadeve, ki v bistvu sploh niso pomembne. Največkrat premlevam dogodke, ki me čakajo - kaj moram narediti, kje se lahko pojavijo problemi, kako bo vse skupaj izpadlo...bla bla bla. Če me npr. v bodoče čaka kakšna težka in pomembna naloga, sem že od nenehnega razmišljanja o njej utrujena - še preden se kak problem sploh pojavi! To mi gre zelo na živce! Mislim, da je vzrok v tem, da sem blazno nesigurna vase in potem hočem v glavi premlet vse možne scenarije, ki se lahko zgodijo, da bom znala pravilno odreagirat! Lahko si predstavljate, da zato izgubljam trikrat več energije, kot je v resnici potrebno!  

 

Druga posledica tega je, da zaradi nenehnega premišljevanja nisem toliko pozorna na stvari, ki se dogajajo okoli mene - npr., ko pospravljam stanovanje, se vmes kaj zamislim in potem sploh ne vem, kje sem že počistila in kje ne. Res do konca zoprno!

 

Če ima katera podobne probleme ali ima kakšno idejo, kako naj rešim ta problem, ji bom zelo hvaležna!!

 

 

 

Draga Andreyka!

 

Tudi meni se včasih to dogaja. Kot praviš, gre večinoma z vsakdanje stvari - kaj kupiti v trgovini, kateri opravki me vse čakajo,...Jaz to rešim tako, da so vse zapišem na listek (ali kar na list ) in potem je s tem mir.

Če se še kaj spomnim, dodam na list in potem me to ne obremenjuje več, saj vem, da ne bom pozabila  .

 

To je verjetno posledica današnjega silovitega tempa in težnje, da smo povsod uspešni, točni,...

Eni se pa čisto nič ne sekirajo in se prepustijo toku - midve očitno nisva take sorte .

 

Lp

Jaz sem enaka, brezveze premišljujem o nepomembnih stvareh, zaradi katerih sem samo slabe volje. Sploh ko hočem spat pa ne morem, ker premišljujem kaj bi mogla nardit in kaj bom še mogla narest. Groza, res.

Jaz sem se pa tega nekoliko odvadila...

 

Tudi jaz sem vsako stvar premlela v sebi tisočkrat, si zamislila vse možne situacije, izide..in ker sem na koncu tudi jaz imela že precej polno glavo, sem si začela stvari pisati na listke, oziroma v blok. Vsake stvari sem se lotila popolnoma organizacijsko - kdaj, kje, kako, zakaj, kaj gre lahko narobe, kaj narediti v tem primeru, kaj v onem...

Ko sem misli prelila na papir, mi je bilo v trenutku lažje..ker sem vedela, da me ne more nič več presenetiti.

 

Mislim, da ima vsak človek drugačen sistem urejanja misli. Poskušaj si vzeti čas in razmisliti, kaj bi bilo zate najbolj primerno. Jaz sem si zbrala papir in svinčnik iz tega razloga, ker sem tudi drugače precej pedanten in organiziran človek, ki mora imeti vse pod kontrolo..in ta varianta je meni najbolj ustrezala.

 

Poskusi, mogoče bo boljše.

Ja, seveda se ponavadi sekiramo preveč. Potem se pa izkaže, da po nepotrebnem , ker stvari izipadejo bolje kot smo pričakovali.

 

 

 

Jaz sem tudi uspešen abstinent od tega, čeprav se mi občasno povrne  - posebno zaradi službenih obveznosti, toliko vse premislim in se sekiram, da na koncu ne morem niti spati in sem drugi dan koma in nič ne naredim kot bi morala. Vendar sem se uspešno odvadila preveč razmišljati o vseh drugih stvareh, in sicer najprej tako da sem takoj naumila rešitev (to me je takoj potolažilo) in naprej da sem se naučila od moških "carpediemstva". ženske smo blazno nagnjene k analiziranju in zamišljanju vseh mogočih scenarijev za vsa področja življenja, medtem ko se je treba prepustiti intuiciji in toku dogodkov. Ko me zagrabi "Rodinova doba" (Rodin je avtor kipa misleca in tako splošno poimenujem čas ko se preveč ubadam z neumnostmi) se na dragega obrnem in ga vprašam kaj si misli...on zamahne z roko. Poskušam tako tudi sama, včasih je težko, ampak se da izpeljati. Stvar je taka, da lahke rešitve ni, treba se je tako sprogramirati. Včasih je lažje, včasih težje. Ampak nekaj je ziher, kar se tiče medosebnih odnosov sem magister v "moškem carpediemstvu", glede poklicnih zadolžitev pa še zaostajam, vendar počasi bom najbrž tudi v tem našla pravo mero.

 

Skratka, opazujte svoje moške, svoje prijatelje, vprašajte jih za konkreten nasvet ko preveč razmišljate. Obveznosti si nekam zapišite, poskušajte čim manj imeti v glavi - se tega rešiti tako, da vas nekje itaq čaka nek spisek in odkljukajte stvar za stvarjo. Če kaj ni v vaši moči, se pa zaradi tega sploh ne obremenjujte (to še biblija pravi).

Tudi mentalna vadba je lahko koristna . Vse skupaj v glavi lepo premeljem, postopek od začetka do konca in vem, da bo šlo.

 

Tikka, se popolnoma strinjam. Tudi jaz za mnenje vprašam svojega dragega, ki pravi, da se preveč sekiram in mi ponudi čisto enostavno in praktično rešitev. Moški razmišljajo enostavno in praktično, zato jih je dobro imeti ob sebi

Ne smem se spomnit, kako je bilo včasih. Natanko tako kot opisuješ, andreyka. Mene je izčrpavalo kljub takratni mladosti.

Zdaj imam tudi jaz vse zapisano. V rokovniku, ki ga nosim povsod s seboj. Moj "zunanji spomin" in hkrati "šparovček" za čas, ki bi sicer brezkoristno izpuhtel.

Tudi jaz se strinjam, da je z dobro organizacijo rešena marsikatera tegoba.

Pridružujem se kiinemu in tikkinemu mnenju.

Drage punce, že ko berem vaše odgovore, mi je bistveno lažje!!  Prvič zato, ker vidim, da se tega da odvadit (včasih se bojim, da taka pač sem "po defaultu" in se ne da nič pomagat), drugič pa zato, ker ste me opozorile na pomembno vlogo zapisovanja! Priznam, da si izredno redko kaj zapišem. V bistvu me čudi, da se tako preproste finte nisem že sama spomnila ...takoj si kupim zvešček, da bom pridno pisala!

 

Tudi jaz imam dostikrat probleme s spanjem, ker imam polno glavo. Kako ve rešujete take težave? Jaz se takrat enostavno ne morem prepričat, da sekiranje nič ne pomaga in da je bolje, da zaspim, da naslednji dan ne bom zmatrana!!

Še to: situacije, kakršne je omenila Adrijana, so zame vsakdanjik! Misel na neko stvar me mori cel mesec, na koncu pa vse izpade super... in ko pomislim, koliko časa sem se sekirala za prazen nič, se počutim prav butasto!

Zakaj se s časom ne naučim, da stvari niso tako grozne, kot se zdijo meni, in se posledično manj sekiram zaradi njih?

Dobro je, če greš spat na smrt zaspana, ker potem nimaš časa premišljevati . Saj vem, da največkrat ni tako, hehe.

 

Nevem. Najbolje v tem primeru bi bilo, da se z nekom pogovoriš (če imaš to možnost). Jaz se včasih tako dolgo v noč pogovarjam, da postanem od tega zaspana .

 

Lp