Sicer pa je moj kriterij za likanje ta, da ne likam stvari, ki so namenjene temu, da se bodo zmečkale (s tem mislim posteljnino, kuhinjske krpe, perilo, brisače), čeprav bi mi verjetno lahko oporekale, da se tudi bluze zmečkajo. To je res in ko vidim, koliko se zmečkajo v enem dnevu, me v bistvu tudi kar mine tako zapravljati čas.
Že odkar sem bila majhna, sem se čudila ravno temu, da gospodinje likajo stvari, ki jih pri uporabi nato zmečkamo. Tako sem enkrat teto vprašala, zakaj lika brisače in kuhinjske krpe, in je rekla, da to potem v omari lepše zgleda. "Pa saj ti noben obisk ne gleda v omaro!" sem ji odgovorila. Moja mami je sicer tudi kar zvesto likala večino stvari, ki so se mi zdele nepotrebne. Potrdilo za svojo logiko pa sem dobila v eni najracionalnejših in najvarčnejših držav v Evropi - Švici. Tam sva z gospo, pri kateri sem delala, rjuhe prijeli vsaka za en konec, jih zložili in RAZVLEKLI po dolžini, saj se ji je zdelo likanje rjuh čista izguba časa. Njen fantek pa je medtem tekal sem ter tja pod rjuhami in se skrajno zabaval, tako da sva imeli dve koristi na en mah!