Sinthija je napisal/aMe je dosti stvari motilo, kar sem tudi povedala, pa ni bilo nič bolje, le še slabše..
Zdaj pa me ne moti nič več...Ja, pa ne zato, ker se je popravil
In sta še zmeraj skupaj? Že dolgo časa se sprašujem, če je to mogoče. Kako se pa to naredi?
Tudi mene namreč moti nekaj stvari: splošna zmedenost in pozabljanje stvari, odločanje brez premisleka, zelo počasno pripovedovanje nesmešnih vicev, srebanje juhe, da nima izpita za avto... Vse to mu seveda tudi povem in mu je zelo žal, ampak nekaterih stvari ne more spremeniti, nekaterih pa se mu ne zdi potrebno - srebanje juhe je na primer čisto preveč fajn in celo zelo funkcionalno po njegovem mnenju. No, izpit za avto bi moral zdaj začet delat... Zavedam se, da so nekatere stvari del njegove osebnosti in ga nočem spremeniti, hkrati me pa včasih tako noro razkurijo, da se komaj kontroliram. Sem namreč njegovo totalno nasprotje, zelo racionalna, vedno delam vse po pravilih, vsako stvar 10x premislim itd.
Naj povem še, da ga po drugi strani skrajno spoštujem, ker zna živeti v tem svojem "neredu". Ima popolnoma "svobodne" možgane. Ne obremenjuje se s tem, kaj bo kdo rekel. Če si nekaj zaželi, bo to tudi naredil, pa če to pomeni, da gre na Triglav, skuha kompot, kupi sebi in meni (!) čevlje, speče torto ali pa gre kar sam v kino in pogleda dva filma zaporedoma.
Neskončno je zaljubljen vame, jaz pa...se obremenjujem, kako bo to funkcioniralo čez nekaj let, ko bova imela otroke. Mislila sem, da se bom sčasoma navadila, da me bodo stvari nehale motiti in da ne bom več tako "zategnjena", ampak po enem letu z njim mi ne gre preveč dobro
