en starejši možakar - bosanec, vozi kamijon in je pripeljal nekaj v MB in mora čakat do ju3. v trgovskem centru Leclerc je hotel dobiti od kolega cifro, da bi se dobila, ker se par let nista videla, pa mu nihče ni hotel pomagat. vedel je le ime in priimek. pa sem mu jaz pomagala, sva klicala informacije, pa vse okoli, da sva ga končno dobila. pa mi je rekel, da mi bo prihodnjič nekaj prinesel neko domačo žganje in da naj pozdravim mojega očeta (ker je tudi poklicni šofer) in naj povem, da ima najboljšo in najprijaznejšo hčerko na svetu, da mu nihče ni hotel pomagat, samo jaz sem mu.
prav solzice so se mi nabrale, ko je to govoril, ker se je res videlo, da mi je bil hvaležen za pomoč.