Pa saj vreme je danes dokaj solidno v primerjavi z mordorjem včeraj, še mrzlo ni. Je pa res, da je ubijalski pritisk in da bi malce sončave hudirjevo dobro delo tudi pri 20 stopinjah.
Na živce si grem. Tole bo zdaj malce daljši jamr, ker sem se usedla na negativity train.
Že od sobote se mi vleče partnerska drama, nikoli skozi teden se nisva uspela nekako dokončno pogovorit, oziroma sva se pa ni efekta, kar me strašno bremeni in potem tekočih zadev ne morem spraviti pod streho. Konstantno sem utrujena, zvečer nemirna in žalostna, zjutraj živčna in panična in sem se vmes še enega projekta lotila, ki je sicer hobi, samo je prerasel v večurno obveznost in sem mu dala prioriteto pred tekočimi zadevami, ker sem morala z naročilom zaključiti do danes. Seveda cel teden nisem bila na fitnesu, jem za štiri, spim zelo malo in se zbujam ponoči. V službi sem totalno počasna in porabim dvakrat več časa za taske kot sicer in si jih prestavljam na naslednji teden ali preprosto prokrastiniram.
Še vedno tudi čakam kako bo z mojim spremenjenim načinom zaposlitve in ne bom mirna, dokler ne podpišem pogodbe. Rada bi še kaj dobrega naredila v tej smeri, ker me še vedno skrbi, da se bo situacija obrnila in ne bo tako, kot pričakujem.
To zdaj pomeni, da danes delam normalno 8 ur do pol 4, imam še dva sestanka na terenu do pol 7, grem z bivšimi sodelavkami na suši, ker resnično rabim ženski večer za dve urici, pa že stokrat smo prestavile, potem pa moram izdelat enourno predstavitev za v soboto, prebrat 100 strani strokovne literature v angleščini in srbohrvaščini in odgovorit na 30 vprašanj, jutri pa me čakata še seminar, kjer moram eno uro govorit pred občinstvom in še en sestanek do 18.
Včeraj zvečer sem imela še dramo s plinom, ki me je prestrašila in šokirala.
Pristavila sem ponev in notri fliknila ostanek piščančjega wrapa, da se pogreje in sir stopi. Po pol minute sem začela kašljati in se začela dušiti. Nič ni smrdelo po plinu, niti ni bilo nobenega dima. Kašelj se je stopnjeval do momenta, ko nisem več mogla vdihnit in pljuča so me pekla in na koncu ni bil več kašelj ampak piskanje. Zadeva ni kompatibilna s tipično zastrupitvijo z butanom, ker bi v tem primeru morala plin vohati oziroma bi že tako moral eksplodirati, ker je bil prižgan. Samo kaj pa bi drugega lahko bilo, ponev imam konstantno isto wmf in popoldne sem v večji verziji iste ponve normalno pekla perutničke na istem gorilcu.
Moj me je zvlekel iz kuhinje in je minuto za mano tudi sam začel močno kašljati in njemu je bilo še slabo. Sicer je potem zaprl bombo in sva odprla vse na stežaj, pa potem 10 minutah stala zunaj.
In potem spet standardna večerna drama, ko sem prestrašena in to povem, pričakujem support, po eni strani pa mi gre na živce, ko se stisne, ker pač sva v tej čudni vmesni fazi in se ne morem sprostit pri temu. Potem pa sem užaljena ker se itak stiska minuto in potem zaspi. Že cel teden se bojim, da bo več kot 7 letna zveza preprosto razpadla, ker ne najdem lepila v predalu za zlimat vse koščke in je zdaj bolj zaselotejpan vse.
In potem spet nisem brala prej omenjene strokovne literature, ker sem razmišljala o minljivosti in pogrevala občutek, ko ne moreš vdihnit in zato me danes vse to še čaka. Lahko bi ta moment začela s pripravo predstavitve, ma spet tu prokrastiniram in si delam dodatne težave 
Pa na živce mi gre ko zjutraj nisem upala skuhat kave in spečt zajtrka, v službi pa ni bilo mleka in sem morala pit nago kavo ewww. Pa seveda zdravo hrano zamenjat z dobrotami iz Pečjaka
Izgovori c-c-c.