Objavljeno: 20. feb 2012 15:12
Živjo!
Sem nova na forumu, no, pa bom kar povedala svojo zgodbo.
Imam enga kolega, na začetku je res zgledal, da sva se ful fajn ujela. Kazalo je tudi že na to, da bo kaj več med nama.
Kmalu se je izkazalo, da ni čisto tako. Brez razloga me je začel ignorirat. Kadar sem ga vprašala kaj je narobe, je vedno rekel, da nič. Reče, da če bi bilo karkoli narobe ali pa mu kaj ne bi bilo po volji, da bi mi povedal. Vendar mi dejansko do zdaj še nikoli ni rekel, da mu kaj ni po volji ali, da je kaj narobe, raje je tiho in ignorira. Šele ko ga kaj vprašam izbruhne, češ, da nima časa ali kaj takega (da mora nujno kam it, nujne obveznosti), kasneje pa ga vidim v družbi se zabavati in smejati. Nato se pogovoriva in je nekaj dni vse ok, nato pa vse od začetka, laži, ignroranje, itd...
Je tudi precej agresiven. Nekoga je že fizično napadel, le zaradi parih banalnih besed, pa še to preko interneta. Potem ga je poiskal osebno in ga napadel, vsak tako mi je rekel sam, kot da bi mi hotel groziti, češ, "če ne bo pomoje se lahko kaj zgodi". Ker ne vem zakaj bi mi on sam drugače povedal, da je že nekoga napadel.
No, ampak, kadar se po dalšem času srečava je zelo prijazen, govori tako realno, prijazno, ve kaj je prav in kaj narobe, prizna, da je delal napake. Nato pa spet ignoriranje... Nato se med tem ignoriranjem včasih oba prijaviva na gmail in me ignorira in se izogiba, češ, da ga sploh ni bilo gor, ali pa da se je prijavil pa šel stran od računalnika, ali pa da se je prijavil in istočasno zaspal (wtf?)
In nato, po recimo treh takih ignoriranjih pride kot, da ni nič (oziroma sem jaz tista, ki ga vidim in prva začnem pogovor, drugače tako ali tako ne bi bilo nič in bi spet ignoriral). No začnem pogovor, on lepo pozdravi kot, da ni nič, kot, da ni prej ignoriral in kot, da še zdaj ne bi, če jaz ne bi začela pogovora. Ga vprašam kaj je narobe, če me ignorira, in reče, da ne, da bi povedal, če bi bilo kaj narobe. Ampak istočasno pa ne bi niti prišel do mene, ko me je videl, če ne bi jaz prišla do njega. Po njegovo me ne ignorira, ampak istočasno pa ne pride do mene, če me vidi, niti ne pozdravi (wtf?)
Kaj sploh hoče s takim obnašanjem?
Ima kdo kakšno podobno izkušnjo? Nasvet? Mnenje?
Drugače sva oba precej več kot le polnoletna, on celo malo starejši od mene.
0
0
Čim prej stran od takšnega tipa! 
S tabo je narobe to, da zgubljaš čas z njim. Zakaj to počneš je pa drugo vprašanje.. in to je to kar moraš sama pri sebi razčistiti. Zakaj mu sploh dovoliš, da te izrablja za svoje bolne igrice in zdravljenje kompleksov? Lahko ti napišem cel roman o lastnih izkušnjah( o ja, tudi jaz imam zalogo ''bogatih'' izkušenj katere bi najraje izbrisala iz spomina), naštejem nešteto možnih vzrokov, hipotez in teorij zakaj se on tako obnaša, zakaj ti to dopuščaš, bla bla bla, pa ne bo nič drugače, nič ne bomo s tem rešili ali novega odkrili. To, da ima on hude težave sam s sabo je več ali manj jasno, vprašanje je samo še zakaj si dopustila in še naprej dopuščaš, da so njegove težave ratale tvoje težave? Na to vprašanje ti jaz žal ne morem dati odgovora. Odgovor leži v tebi in ga boš morala sama poiskati. Verjamem, da se boš odločila tako, da bo zate najbolje in sem prepričana, da te tam nekje zunaj čaka fajn dečko. Pa saj bi verjetno že prišel do tebe, če ne bi bile tvoje oči slepo uprte v tega fičfiriča.. 
