In še ena moja izkušnja (pa sem že x-krat napisala, da se poleti klub stalnem večdnevnem stiku z obolelim nisem okužila). Kolega 2 sobi stran je pred parimi tedni tukaj prebolel to gripo. In je bil vseeno vsak dan v skupni kuhinji, ker pač je moral nekaj jest, pa se ni NIHČE okužil od nas. Pa smo prijemali iste stvari, se pogovarjali tudi po pol ure v mali sobici, mu nosili zapiske, itd. In ne, ni bil tako zelo ubogi. Sama sem bila tu že dvakrat bolna. Prvič sem mislila, da sem imela gripo po simptomih in sem bila 1 teden zelo uboga, pa sem se vseeno morala vleči po vseh predavanjih in vajah. Še 3 tedne sem kašljala in bila utrujena, potem pa direkt, še preden sem se dokončno pozdravila, 2 tedna nazaj fasal pljučnico in tudi še nisem povsem zdrava. Da je moja kondicija tako na nuli, da me utrudi hoja v prvi štuk, sploh ne rabim razpravljat. Veliko raje bi pač imela tanovo gripo, odležala par dni (kot kolega) in živela normalno dalje, tako sem pa še po tedenski dozi močnega antibiotika ozdravela šele po dobrih 10 dneh. Pa še vedno kak dan kašljam kot traktor. In ja, jem zelo zdravo, jemljem vse mogoče vitamine in dodatke za krepitev odpornosti, spim kolikor toliko OK, ker imam res ogromno dela in kolikor čas dopušča, pa sem bolj ali manj bolna že cel mesec. In totalno mi dvigne pritisk ob taki skrajni paranoji. En teden nazaj bi brez pomisleka zamenjala trenutno stanje za prašičjo gripo.
Da povzamem, zakaj vraga se bi kdo tako obremenjeval s strahom, da bo zbolel, ko je zdrav? Seveda, dokler ne izgubiš nečesa, sploh ne veš, kaj si imel.
