Prakticno se vrtim v istem krogu - zmeraj enaka pesem 
Ah študent, so še hujše zadeve na svetu.....vem, da ni lahko, sigurno da ne...........ti bom povedala en primer, ki ga pač poznam........drugače jih je itak ogromno, pa po televiziji imajo prav oddaje o takih zadevah. No, pa ne mislim sedaj tebe enačit ali pa kaj, ker te sploh ne poznam. želim ti napisat le primer, na katerega se spomnim ob tvojem postu.
Na faksu sem imela sošolca, ki je zaradi prometne nesreče izgubil obe nogi od kolen navzdol. Imel je protezi in hodil je zelo težko s pomočjo bergel. Dosti smo se pogovarjali, vsak dan šli na kavo,....prav fajn smo se imeli. Nakar ga nekaj časa sploh ni bilo v šolo. Nihče ni vedel zakaj in kje je. Ko je prišel nazaj, smo se seveda vsi zanimali kaj je bilo in nam je povedal, da ni prenesel tega, da je v sanjah tekal, hodil, nato se pa zbudil in se zavedal, da ne more niti vstat brez proteze, in ga je totalno vrglo. Hotel je narediti samomor, a mu na srečo ni uspelo. Dosti smo se pogovarjali z njim o tem............No, končal je faks , dobil super zaposlitev.....kasneje sem izvedela, da se je poročil in pričakuje otroka....sedaj ga že ima. Tak mi je bilo lepo, ko sem to izvedela.......
Tak,....na to sem se pač spomnila, ker to zgodbo poznam..........
želim ti, da vedno VERJAMEŠ, da smo ljudje duša in srce, kakšno telo nas nosi, pa v pogledu ljubezni ni pomembno!!!
ZAKAJ PA TO? Pa si skušal že govorit s kom? Mogoče mislijo, da nočeš, da se ti približajo............Moj sošolec je vedno bil z nami...ker je po šoli, ko smo šli na kavo, vedno sam reko, da gre z nami......hodil je počasi, zato je vedno nekdo šel z njim, mi smo pa šli naprej, da smo mizo dobili......pa reči da greš na kavo z njimi, ko bojo šli iz šole....ne vem....poskusi......zgubit nimaš kaj
Študent, saj morda bom mimo udarila, ampak morda je pa problem v tem, da se preveč smiliš samemu sebi - in to ljudi odbija. In da sam sebe ne ceniš dovolj in se to vidi navzven.
Sprejmi se takšnega, kot si, bodi ponosen nase, saj si super fant, faks boš končal in zunanjost je v končni fazi še najmanj pomembna. Obnašaj se, kot da si enak ostalim (in tudi si - vsak ima svoje napake, s tem, da so tiste značajske, ki se jih ne vidi na prvi pogled, še toliko hujše!), bodi pozitiven, ceni se in boš prej dobil družbo in prijatelje, kot pa če boš samo razmišljal o tem, kakšna krivica se ti godi in kako si v slabšem položaju. Vse, kar ti čutiš in doživljaš se vidi navzven in ostali to čutijo, zato se potrudi, bodi pozitiven in boš videl, da se bo tudi odnos okolice do tebe spremenil.
Vem sicer, da je lahko govoriti, ko nisi v takem položaju, ampak nisi edini, veliko ljudi je še veliko na slabšem, pa se niso vdali. Zato - pogumno!
želim ti, da vedno VERJAMEŠ, da smo ljudje duša in srce, kakšno telo nas nosi, pa v pogledu ljubezni ni pomembno!!!
Meer, to si pa lepo napisala.
Študent, saj morda bom mimo udarila, ampak morda je pa problem v tem, da se preveč smiliš samemu sebi - in to ljudi odbija. In da sam sebe ne ceniš dovolj in se to vidi navzven.
Sprejmi se takšnega, kot si, bodi ponosen nase, saj si super fant, faks boš končal in zunanjost je
ampak tezko je spremeniti miselnost cloveka. No nerecem da tud mojo sam nevem v cem naj bi se smilil samemu sebi. Ce si v takem polozaju je malo drugace kot pa ce si samo zunanji opazovalec Po vseh teh pripetljajih, nekaterih neuspesnih recimo ce jo mot da pocas govorim, je to nekako mene zelo prizadelo, ceprav imam glavo se vedno pokonci. Pa sicer na fakulteti nimam posebnih problemov recimo eno stvar vprasat. Mi je vseeno koga vprasam. Ampak da bi pa z nekom (druzbo) hodil na pjaco je pa druga pesem. Ker prakticno nisem imel nikogar s katerim bi skupaj hodila tudi po faxu (obcasno se je kdo nasel) bolj izjema kot pravilo. Upam, da se dovolj cenim in da v javnosti ravno tega ne kazem. 
Veš, včasih se moraš kam kar malo uštuliti..pa predvsem začni nase gledat kot enakovrednega drugim zdravim ljudem!!! in te bodo tudi drugi drugače obravnavali.. Drugi doma predvsem mami me pa posilja k drustvu studentov invalidov in k takim drustvom da si bom tam najdil druzbo in da bom tam kakor srecen. Jaz se pa ravno tam počutim slabo.quote:a2a750ff64="študent"A veš pri tem je pa ena razlika doma. Jaz hocem bit enak drugim zdravim in sem raje v njihovi druzbi ko se pocutis mocnega Drugi doma predvsem mami me pa posilja k drustvu studentov invalidov in k takim drustvom da si bom tam najdil druzbo in da bom tam kakor srecen. Jaz se pa ravno tam počutim slabo.
Pa si v njihovi družbi???
Poznaš Roya Goreyo???? Ima tudi spletno stran in forum, če želiš, ti posredujem link. Se mi zdi, da bi te zanimalo kaj je on naredil iz sebe, kako se motivira in kako je dosegel to kar je. Ga tudi osebno poznam in lahko mu samo zaploskam 
