Zdaj smo naredili še en obhod in polepili druge plakate s slikami, okoli 60 plakatov...nekako nimam dobrega občutka, ker se je dobesedno vdrla v zemljo in je tudi vprašanje koliko časa bodo sosedi pri volji imeti odprta vhodna vrata (živimo v stanovanjski hiši). Razen tega je dejstvo, da je hišna muca...lahko se sploh ne znajde v tej zunanji kolobociji, sploh tu v centru, ko je tak kažin.
Zvečer gremo spet okoli, držite pesti.
Mislim, da še nikoli nisem tako močno upala, da bi mi zvonil telefon...

Malo sem se skulirala od jutra, ker me dragi bodri in preganja po Kopru na iskanje in si izmišljuje kup zgodbic, kje se je skrila in da se bo vrnila.
Držte pestke, fejst fejst.