Izgled fanta

Ustreza ti, da si ljubljena, da se imata skupaj fino, sta si na razpolago. Všeč ti je, da imaš fanta. Si z njim bolj zaradi tega, ker imajo skoraj vse prijateljice fante in se ti zdi to nujno, da se ne bi počutila čudno? Se motim? Sta morda začela iz kakšnega tehtnejšega razloga? Ne glede na to, kako sta začela, se lahko vse skupaj še prav dobro razvije, če vama bodo vajine kvalitete všeč do te mere, da si bosta odpustila nos, narastek in podobne zadeve. V podrobnostih lahko najdemo veliko odbijajočega, celota je pa tista, ki šteje. Saj se ne bi razšla z ljubim, če bi imel nesrečo in si stolkel ličnico, naprimer.

Meg se ne sklada s tvojim mišljenjem ker lepota (to je itak subjektivno) ni ne pogoj ne nuja za ljubezen in tudi za zadovoljujoč spolni odnos. In če iskreno priznam na začetku mi moj dragi je bil celo grd.

Meni tudi. Z veseljem grem z njim kamorkoli ...v ponos mi je bit z njim in vsakomur ga z veseljem predstavim kot svojega fanta.

Birdi ... mislim, da gre pri tebi za pomanjkanje spoštovanja do fanta, če se ga
sramuješ, ga verjetno niti ne jemlješ kot sebi enakovrednega. Preveč
daš na mnenje drugih, kar po mojem mnenju kaže tudi na tvoje
pomanjkanje
samozavesti (samozavest ni nujno odraz zunanje lepote). Eno je, da ni
čisto po tvojih idealih, drugo pa je, da se ga dejansko sramuješ pred
drugimi ... tle je velika razlika.

Ne rečem, da nisi zrela in podobno, ker te ne poznam. Lahko pa rečem,
da verjetno to, kar delaš, ni v redu. Če te fant ne privlači, je to
izredno slaba popolnica za zvezo. Je pa tudi res, da lahko vajina zveza
čez čas preraste v pravo ljubezen in bodo njegove pomanjkljivosti v
tvojih očeh zbledele, ker ga boš vzljubila kot celoto. Do takrat pa
potrpi in se čim manj obremenjuj!

Glory, tvoja zadnja ugotovitev spet ni v nasprotju z mojim razmišljanjem, ampak pomembneje je to, da me je razumela birdy, kateri je bilo vse skupaj sploh namenjeno. Res je, lepota ni ne pogoj ne nuja za ljubezen in tudi za zadovoljujoč spolni odnos. Spolna privlačnost pa. Ko se v nekoga zaljubimo, se zaljubimo v njegovo dušo, tako kot tudi v njegovo telo. Če se zaljubimo samo v dušo, telo pa "toleriramo", ne ljubimo človeka, kot celoto, kar pomeni, da ne ljubimo. Pogosto pozabljamo, da se približno enake stvari dogajajo vsem in smo kot pubertetniki, ki mislijo, da še nihče pred njimi ni čutil tako, kot oni, ko se prvič zaljubijo, v resnici pa gremo vsi skozi iste faze. In ja, tudi jaz sem se že zaljubila v nekoga, ki se mi je zdel grd (pa ne samo meni, ampak me je "rajcal"), prav tako pa sem se že zaljubila v nekoga, ki se mi je zdel lep (in nekaj mesecev uspešno zatiskala ušesa, ko je rekel kaj strašno neumnega, ker je bil pač lep). Sicer pa smo si ljudje različni in imamo drugačne potrebe in želje ter privzgojene vzorce, zato ta aksiom o neodvisnosti med lepoto in ljubeznijo ne velja za vse.

Birdy, me veseli, da sem ti malo pomagala in meni se tvoj fant prav nič ne smili, ker ga imaš očitno res rada, ker toliko razmišljaš o vajinem odnosu in si očitno želiš, da bi funkcioniral. Ljubezen ni to, da nam je pri nekomu vse všeč in nimamo nikoli dvomov v odnos, ampak to, da si ne zatiskamo oči, ko nam nekaj ni všeč in o tem razmišljamo ter se pogovarjamo s partnerjem. Verjetno si sama ugotovila, da je tudi tvoja prejšnja izkušnja z lepotcem pripomogla k temu, da si se zaljubila v sedanjega fanta, ker si ugotovila, da ti on lahko da nekaj, kar ti prejšnji ni. Nič ni narobe, če si včasih želiš, da bi ob sebi imela nekoga, ki bi se vizualno bolj ujemal s tabo, ampak poglej na stvar s tega zornega kota: ti si dovolj lepa za oba, zato njemu ni treba biti. Ponavadi so ljudje, ki hočejo ob sebi imeti partnerja, ki ima izredne vizualne lastnosti malce nesamozavestni, kot moški, ki si nabavi bleščeč šminkerski avtomobil, da kompenzira za nekaj, kar mu manjka v glavi in v hlačah Ti pa nisi nesamozavestna, ampak se moraš tega šele začeti zavedati. Si pa mlada (sej jaz sem tudi) in z leti je človek vedno bolj samozavesten, brez skrbi. In vedno manj te briga, kako te gledajo drugi.

Važno je, da si zaradi teh svojih težav s fantovim izgledom ne ustvarjaš občutkov krivde, ker na koncu lahko ravno to sabotira odnos. In ne začni razmišljat preveč o tem, da ga morda sploh ne ljubiš, če si drzneš imeti take pomisleke, kot si jih opisala, ker to ne vodi nikamor in ne poslušat tistih, ki te skušajo prepričati, da to ni ljubezen, ker ti najbolje veš, kaj čutiš, ko si z njim.

sam tole si pa nasprotuje s tistim kar si napisala v prvem postu - da te moti ker tvoj fant ni všeč tudi drugim.
men je to mim...ne vem zakaj si z njim če se ga sramuješ? če bi ga imela rada, bi blo to edino pomembno in tudi ko bi bila z njim zunaj bi bila srečna, da si z njim, ne bi se obremenjevala z nečim tko banalnim kot je NOS. res te ne morem razumet, pa če se še tako trudim.

birdi, dobra si, ker si se zavedla težave in si se pripravljena izpostaviti z njo na forumu. Naj prva vrže kamen tista, ki je brez greha! Hm, mene je še pri vsakem mojem tipu kaj motilo. MegWhite je že itak vse ostalo povedala. .

quote:f4bbdbf055="I cukrcek I" No, fora je pa v temu, da če bi jaz ljubila tistega tipa, me njegove nogavice ne bi motile, in prav tako tudi tebe ne bi motil njegov nos. Pa te ne obsojam, celo razumem te, samo zanime me, ali ga resnično ljubiš?


Ta z nogavicami je še boljša od nosa

cukrcek, jaz pa bi ta stavek preoblikovala v: če bi ti ljubila tistega tipa, bi te njegove nogavice sicer motile (mene bi tudi), ampak bi imela z njim tako odprt, zaupen in odrasel odnos, da bi mu lepo povedala, da take nogavice na take čevlje ne pašejo in on bi razumel namig in si naslednjil zamenjal nogavice.

Zdaj pri birdy tukaj ne gre aplicirati to pravilo, ker pač ne more iti do fanta in reči; čuj, s tabo mi je ful fajn, ampak moti me tvoj nos, kupi si lepšega.

Lahko pa birdy razmisli o tem, zakaj jo moti nos in mogoče bo ugotovila, da stvari niso tako enostavne, kot so videti. Po mojem nihče ni tako plehek, da dejansko ne more uživati z nekom, ker ga motijo nos ali nogavice, ker je človeška psiha neskončno bolj komplicirana. Jaz sem ugotovila, da si zelo radi lažemo in skrivamo določene svoje misli, skrbi in strahove pred seboj. In ker si nočemo priznati, kaj nas v resnici bremza, da nismo srečni, si izmislimo problem z nosom ali nogavicami (pri mojem bivšem je bila to ena razvlečena majica, ki jo je nosil vedno in povsod in zaradi katere me je včasih odbijal, kasneje, ko nisva bila več skupaj, pa sem ugotovila, da je bila tista majica samo simbol mojega nezadovoljstva z odnosom).

Jaz mislim, da si birdy ne zasluži napadov zaradi tega, kar je napisala, že zato, ker ne vemo, kaj v resnici tiči za njenim problemom z nosom, saj po mojem tudi sama še ne ve. Lahko da jo je po slabi izkušnji z bivšim strah nekomu spet zelo zaupat in se mu popolnoma prepustit in zaljubit in si izmišlja razloge, zakaj se ne sme (na nezavedni ravni). Mislim, to da te partner vara, pusti posledice, tudi če se jih ne zavedamo povsem. Lahko, da sem čisto mimo ustrelila in je čisto nekaj drugega, ampak po mojem tako zelo preprosto, kot izgleda, ni.

Pa se opravičujem, če preveč filozofiram.