Mirna, danes ponoči, ko je tako pihalo, sem si nekaj upala narediti.
Sem poslušala veter, ki je tako žvižgal in kuža se mi je zasmilil. Potem sem šla pa kar do njega in ga odvezala in sem mu v naši hiši dala na tla eno staro deko in rjuho čez in je zaspal, kot top. Zjutraj, preden poštar prinese časopis sem ga pa nazaj peljala privezat, tako, da lastnik ni nič pogruntal. Sej vem, da sem mal tvegala, samo vem, da nikol ne gre ven iz hiše, preden ne dobi časopisa.
Ampak, tega ne moram delat vsak dan.
Aja, nerodno mu ne bo pa nič, ker itak nič ne občuti za nobeno stvar. Važno je, da ima on vsak dan ene par deci žgane pijačke u rit pa je srečen. žalostno a resnično.