Objavljeno: 26. jul 2007 23:03
dom 
Vir
Čudoviti Kyon na jesen svojega življenja ostaja brez svojega dosedanjega doma - njegova lastnica je namreč starejša gospa, ki se je preselila v stanovanje in Kyon ne more z njo...
sedemdestih letih mora v majhno stanovanje v blok v tretje nadstropje. Pravi, da ne morem z njo. Ja kam pa naj grem na jesen svojega življenja? Pa kar brez nje? Nekaj je narobe in ne morem razumeti kaj.
Lepo so skrbeli zame in dobro se počutim. Sem zdrav in poln življenja. Redno so me vozili k veterinarju, bil sem redno cepljen, dobro so me hranili, mogoče celo malo preveč. Pravijo, da bi lahko imel kakšen dekagram manj. Pa se ne strinjam. Jih prav dobro nosim in pred mano je še nekaj veselih let življenja. A kaj, ko ne vem kje jih bom preživel? Vajen sem morskega zraka, pa mislim, da bi se lahko navadil tudi na
drugačnega.
Kyon bo do 14.7. še pri lastnici na obali. Ker je gospa starejša, je tule namesto njene, objavljena moja telefonska, ki upam, da bo zadostovala za osnovne informacije: 041 429 526 (tokrat izjemoma brez kakršnihkoli časovnih omejitev
)
Kyon se razume z otroci, odraslimi, samci in samicami, ni pa navdušen nad mačkami. Nič ne bi imel proti, če bi imel za družbo še kašnega psa, je pa vajen bivanja v stanovanju. Želeli bi si, da bi lahko tudi naprej živel kot do sedaj.
Vir
Vir
Čudoviti Kyon na jesen svojega življenja ostaja brez svojega dosedanjega doma - njegova lastnica je namreč starejša gospa, ki se je preselila v stanovanje in Kyon ne more z njo...
Pozdravljeni!
Moje ime je Kyon. Po grško to pomeni pes. In to tudi sem. Pes. Tak, posrečen in simpatičen. Nekateri v meni vidijo nekaj terierskega, spet drugi nekaj ptičarskega, tretji celo nemškega žimavca, eni pa samo prijazno kepo dlak. In ti imajo najbolj prav. Sem prijazen, kastriran pes v najboljših letih. Ko sem bil še majhen in mlad divjak, mi je smrček padel v med, saj me je v zavetišcu za zapušcene živali v Kopru opazila gospa, ki mi je nudila zares lepo življenje. Živel sem pri njej v hiši, čez dan pa sem se podil po vrtu. Imel sem res veliko dela, saj sem moral pregnati vse mačke. Včasih sem malo pogrešal pasjo družbo, saj imam vrstnike zelo rad. Dobro se razumem s samci in samicami. Res, imel sem se lepo in sreča mi je bila do sedaj naklonjena. Sedaj pa se je nekaj zalomilo. Ne razumem, zakaj se mora moja gospa seliti. In zakaj je žalostna? Prisedemdestih letih mora v majhno stanovanje v blok v tretje nadstropje. Pravi, da ne morem z njo. Ja kam pa naj grem na jesen svojega življenja? Pa kar brez nje? Nekaj je narobe in ne morem razumeti kaj.
Lepo so skrbeli zame in dobro se počutim. Sem zdrav in poln življenja. Redno so me vozili k veterinarju, bil sem redno cepljen, dobro so me hranili, mogoče celo malo preveč. Pravijo, da bi lahko imel kakšen dekagram manj. Pa se ne strinjam. Jih prav dobro nosim in pred mano je še nekaj veselih let življenja. A kaj, ko ne vem kje jih bom preživel? Vajen sem morskega zraka, pa mislim, da bi se lahko navadil tudi na
drugačnega.
Kyon bo do 14.7. še pri lastnici na obali. Ker je gospa starejša, je tule namesto njene, objavljena moja telefonska, ki upam, da bo zadostovala za osnovne informacije: 041 429 526 (tokrat izjemoma brez kakršnihkoli časovnih omejitev
)Kyon se razume z otroci, odraslimi, samci in samicami, ni pa navdušen nad mačkami. Nič ne bi imel proti, če bi imel za družbo še kašnega psa, je pa vajen bivanja v stanovanju. Želeli bi si, da bi lahko tudi naprej živel kot do sedaj.
Vir
0
0
A res ne bi noben imel tega gospoda?
?
?
