Kia, jaz te čisto razumem. Jaz se tudi zdajle učim že 2 meseca (mogoče še več) za izpit in sem tudi že čisto zmatrana in se mi ne da več... Naveličana sem že vsega...delam res samo še zato, ker moram . Bi raje isto kot ti praviš .
Pride kakšen dan, ko se ti zdi, da je vse narobe. Boš videla, kmalu bo to tvoje počutje minilo in boš svet videla drugače, bolj prijazno. Počitnice so pa tudi vsak dan bližje
Sem se pa zdajle nasmejala, ko so mojemu sosedu, ki se danes poroči, pred garažna vrata stresli poln kamion peska! Njega ni več doma, tako da nič ne sluti, kaj se dogaja... Lopate so mu pa že prej kupili, samo njemu ni bilo nič jasno za kaj gre.
Ko pride domov s poroke, ga čaka presenečenje...
Kdor hoče videti, mora gledati s srcem. Bistvo je očem nevidno. (Antoine de Saint-Exupery)
Ne vem no, meni se ne zdi nič narobe z dnevom...tudi pri nas sije sonček in kljub temu, da imamo polno streho delavcev in bajto obdano z odri mi to ne gre preveč na živce, čeprav bi mi bilo še veliko ljubše, da bi bil mir in ne skoz neko ropotanje, pa da bi lahko uživala na vrtu na gugalnici...aja pa da ne bi imela v torek izpita...ampak zato še nisem slabe volje, ker tako pač je in bo že boljše. Lahko bi bilo veliiiko slabše.
Če ni hujšega, lahko tudi riž potrpiš. Meni je pa krasen dan! Sonček sije, na našem vrtu ima štiglc gnezdo in mi je ful luštno gledat mladičke, pa sinička mi pride na roko jest semena, ni boljšega za sprostitev.
Kia, pokliči kakšno kolegico na babji čvek, ali pa pojdi ven. Veš kaj je tudi dobro, da se greta z lubijem lovit, prvič je dobro zaradi tega, ker se bosta skoraj sigurno nasmejala in drugič, ker se boš razmigala in več kisika bo prišlo v telo in boš boljše volje.
kia, ah...če je to samo danes, pa tudi, če bi bilo 3 dni skupaj..ni panike..vzami si pavzo, stisni se k lubiju in prelenari dan (učenje na off, kar te pa veseli, pa na on)...meni je bilo včeraj kakšno uro kritično, danes sem pa tako zakopana z delom, da se verjetno tudi za npr. zlom noge ne bi zmenila
meni ponavadi zelo pomaga šport in se prav zasekiram, če se kljub temu počutim depresivno. a sem že zdavnaj spoznala, da je glavno, kako je v glavi (pa s tem niti slučajno ne ciljam na terapijo!)...prisli se k pozitivnemu, pa ful pomaga, res... (včasih mal dalj traja)