Tanja je napisal/aColt oz. Grega, tole ni
tvoj prvi post, kjer se očitno čuti tvoj vzvišeno pokroviteljski odnos
do mnenj ostalih. Četudi se tebi zdi tvoje znanje ali mnenje edino
pravilno, je še vedno samo mnenje in ni prav nič več vredno ali bolj
pravilno od mnenj ostalih.
In te opozarjam, da malo pazi, kaj in kako pišeš,
predvsem pa se ne spravljaj na tak način na ostale. Tako, kot ti, imajo
tudi ostali pravico razmišljati po svoje in če se ne strinjajo s tabo,
še ne pomeni, da imaš ravno ti prav in da jih imaš pravico tako
obravnavati.
Uh, jaz sem se pa pravkar hotela razpištoliti. Si mi čisto pokvarila užitek.
Sicer pa je z Da Vincijevo šifro takole:
a) Knjiga je KRIMINALKA. In kot velika večina kriminalk, je zasnovana
na realnem življenju. Če imate namen iskati razsvetljenstvo v
leposlovju, bo razsvetljenje trajalo kakšno minuto in pol, preden ga bo
prvi zgodovinski fakt sesul v prah.
b) Knjiga je zasnovana na domnevah iz treh knjig s podobno tematiko, in
sicer Sveta kri in sveti gral, The Templar Revelation in The Turin
Shroud. Informacije v njej so pomanjkljive, ker bi s preveč
podrobnostmi Brown popolnoma sesul zgodbo in bi bila knjiga neberljiva.
c) Vse domneve, na katerih je Brown gradil zgodbo, so samo domneve. Še
celo obstoja Sionskega priorstva ni mogoče zanesljivo dokazati. Skrivni
dokumenti, ki bi naj to dokazovali, sicer obstajajo, a kot vsak
dokument dokazujejo samo dve stvari, in sicer lasten obstoj in to, da
jih je nekdo napisal. Konec koncev bi lahko bili tudi maslo Pierra
Plantarda in njegove druščine, saj so informacije o obstoju priorstva
pricurljale v javnost komaj z njim. Sam Richard Leigh pravi, da vse,
kar so spisali v Sveta kri in sveti gral, ni nujno dejstvo, temveč
hipoteza na podlagi posrednih in neposrednih dokazov. Konec koncev so
bili prav oni tisti, ki so prvi postavili domnevo, da so Merovingi
(kralji po krvi) Kristusovi potomci.
d) Da Vincijeva šifra je čisto povprečna kriminalka, ki je tako
zanimiva prav zato, ker pri nas "alternativna" zgodovina krščanstva
nikoli ni bila aktualna tema (ne glede na to, da je Sveta kri in sveti
gral prevedena že krepko več kot deset let), glede na to, da se RKC
vedno bolj vtika v politično in socialno sfero, kjer nima kaj iskati,
pa je takšna alternativa za marsikoga dobrodošla.
Vsem, ki se zanimate za tematiko, polagam na srce, da si za
utemeljevanje svojih izjav in prepričanj izberete drugačno literarno
podlago. Če kdo želi, mu lahko tudi spišem seznam knjig, ki so jih
spisali strokovnjaki s področij zgodovine, ezoterike in religiologije,
ne pa pisci pogrošne počitniške literature. Samo zato, ker je Brown v
knjigo vključil nekaj drobiža zgodovinskih dejstev, knjiga ni merodajen
dokument za študij ali zagovarjanje določene teorije. Če bi kdo rad
sesul biblične zgodbe, naj se raje posveti študiju egipčanske
mitologije in po možnosti prebere še Ep o Gilgamešu, pa bo imel veliko
močnejšo podlago za kakršnokoli trditev.
Je pač tako, da je za dejansko debato o tem potrebna dejanska municija.
Z branjem Brownovih krimičev te municije ne boste dobili.
.
