Objavljeno: 1. apr 2004 8:13
| od začetka se ni nič pustila. sedaj se je pa že udomačila in se pusti tudi pockrljati, ampak ne preveč, pa božamo jo lahko. je pa zelo občutljiva na tuje ljudi. ponavadi se skrije in je vsa preplašena še tudi potem, ko odidejo. pri meni je najbolj domača in si največ upa. po naravi se mi zdi, je bolj plašna kot ne. so pa činčile zelo srčkane živalce, zelo radovedne, zelo bistre, zelo živahne. naša se je sedaj odločila, da bo skočila na kuhinjski pult. še malo, pa ji bo uspelo. po podatkih, ki jih imam o tej živalci, skoči skoraj dva metra visoko. zapomni si vse, kar je že ugotovila o naši kuhinji, kjer jo imamo (če bi jo pustila po celi hiši, se lahko zgodi, da je ne bi našli). v glavnem, veliko veselja imamo z njo. lp. |
tanjal
0
0
, za 
...morda bodo pa ljudje kdaj v daljnji bodočnosti začeli pametno razmišljat...da bodo uporabili vsaj polovico možganov, ne samo 1/100...da se da tudi še kaj druzga oblečt...
Naš Ludvik tudi raje grize kaj drugega, tisti kamen pa sameva.
