Is3princZ, nismo srečke, veš?

Mene odnosi večinoma tudi bolijo,
veselim se bolj tistega bližjega stika s fantom, ki ga v drugih
situacijah nikoli ni v tako veliki meri. Ko se gledava na par
centimetrov iz oči v oči... mmmmm

ne bom več o tem ker mi preveč
manka!
Sicer je on moj prvi fant in z njim sem tudi izgubila nedolžnost, še
vedno, tudi po letu in pol je v meni prisoten strah, ki je v
podzavesti, in mi pravi da bo bolelo, tako da se niti ne morem
sprostit. Tako da me boli na začetku, potem je vredu, sem pa na koncu
vsa boga, tako da ne moreva večkrat v enem večeru, pa čeprav je
pristona zelo velika želja.Je pa tudi ginekologinja opazila, da
nenormalno močno stiskam medenične mišice, tako da včasih zelo težko še
pregled opravi, to je vse zaradi strahu. V bistvu se sama niti ne
zavedam da počnem to.
Naj ti povem še to, zaradi teh vnetij se sploh ne morem sprostit, tako
da neprestano mislim, in to vmes, zakaj ne morem bit čisto zdrava.
Posledica tega je da sploh ne morem doživet orgazma, prej sem ga vsaj v
predigri, med seksom pa še nikoli. Tako da ko bom fizično ozdravela (če
bom), bom potrebovala še veliko časa da bom tudi psihično. Seveda bo to
zahtevalo veliko truda in samokontrole. Tako da če želim biti srečna in
zadovoljna, me najtežje šele čaka, saj bo treba vso to mojo zmedo v
glavi razčistit. Saj se večina težav nahaja v glavi. Vsaj pri meni je
tako.