No, pozdravljeni. Jaz nisem ljubitelj lepote. Jaz... bi si pa rad izmenjaval mnenja, s kom, ki je aseksualen, tako, kot jaz. Sem gledal, da nekaj je takih. No... če si kdo želi izmenjevati mnenja...
Hm, zanimivo. Jaz sprejemam drugačnost in raznolikost Najprej naj povem, da nisem aseksualna, da ne bo prišlo do kakih nesporazumov, čeprav imam probleme z razumevanjem tega pojma. Tako da če mi lahko kdo to malo obrazloži. Razlagam si ta pojem kot občudovanje nečesa kar za družbo ni estetsko in seksi. Imam prav?
Ne, pri aseksualnosti, kolikor sem o tem slišala in prebrala, gre za to, da posamezniki ne čutijo potrebe po seksu, ne privlači jih niti nasprotni niti isti spol. Ne gre za frigidnost, abstinenco ali celibat, temveč za preprosto odsotnost potrebe po spolnih odnosih. Se je pa ta pojem pojavil šele v zadnjem času, vsaj kolikor je meni znano.
Jaz aseksualka nisem, ne obsojam ali presojam pa nikogar, ki je kakorkoli drugačen od mene. Smo vsi enako normalni oziroma nenormalni
Aseksualen, o čem pa želiš izmenjevati mnenja?
You have enemies? Good. That means you ve stood up for something, sometime in your life. - Winston Churchill
Aseksualnost je pojem katerega redkokdaj slišimo. Velika večina zanj še niti ni slišala, veliko pa je tudi takšnih, ki o njemu vedo malo ali pa o njem še nimajo prave predstave, kar je navsezadnje tudi pričakovano, saj ta pojem ni medijsko opevan, vsaj pri nas ne. Vendar aseksualnost je pojav, ki je omembe vreden, če ne zaradi drugega zato ker veliko ljudi, ki so aseksualni, se zaradi primanjkovanja medijskega opevanja tega pojava, tega niti ne zavedajo. V splošnem velja, da število aseksualnih ljudi narašča, vendar je ta trditev rahlo sporna. Po eni strani jo sicer jo lahko opredelimo za pravilno, vendar za premalo natančno. Resnica namreč ni, da njihovo število narašča, pač pa da ljudje na sebi odkrivajo to lastnost v vedno večji meri. V preteklosti je pač niso mogli, ker pojem »aseksualnost« pravzaprav še ni niti obstajal, kaj šele, da bi bil družbeno priznan. Kljub temu pa se medijsko opevanje aseksualnosti počasi in sigurno povečuje. V zadnjih letih je nekoliko več literature, oddaj in internetnih povezav na to temo, kar ljudem omogoča, da odkrijejo ta del svoje identitete.
Zdaj pa k opredelitvi pojma. Aseksualnost sicer ni pojem, ki bi se ga dalo definirati v eni povedi, kot recimo pojem »homoseksualnost«. Aseksualni ljudje so torej ljudje, ki nimajo nikakršne želje po spolnosti. Zdaj, ko ste prebrali to poved ste verjetno dobili določene predstave o tem pojmu. Da bi bilo razumevanje lažje bom predpostavil nekaj napačnih predstav o aseksualnosti, ki jih imajo ljudje, ki s tem pojmom še niso dobro seznanjeni, ali pa imajo o njem napačne predstave, oziroma napačne informacije.
»Aseksualnost je četrta oblika spolne usmerjenosti.Do sedaj smo imeli heteroseksualce, homoseksualce in biseksualce, zdaj imamo še aseksualce-ljudje, ki jih ne privlači niti nasprotni spol, niti isti spol.«
Ni res. Ta uvrstitev aseksualnosti je popolnoma zgrešena. Aseksualnost ni četrta oblika spolne usmerjenosti. Aseksualci so lahko tako heteroseksualci, kot homoseksualci ali biseksualci. Isti ali nasprotni spol jih prav tako privlači, kot vse ostale ljudi. Razlika je le ta, da jih v večini privlači na nekoliko drugačen način. Telesna privlačnost jim ne pomeni kaj preveč, bolj jih privlačijo karakterne lastnosti osebe in čustvena navezanost na njih. In seveda kar je najbolj pomembno: Ne želijo si imeti spolnega odnosa z nikomer.
»Aseksualci se ne zaljubijo v nikogar.«
Ta trditev se navezuje na prejšnjo. In je seveda tudi zgrešena. Tudi oni se zaljubljajo, tudi oni imajo potrebo po ljubezni, v določeni meri celo večjo, kot povprečni ljudje, vendar ne po tem, da bi prakticirali spolni odnos z osebo, v katero so zaljubljeni, oziroma jo imajo radi.
»Če asekualci nimajo nikakršne želje po spolnosti, to pomeni, da tudi nimajo namena izkazovati čustev bližnjim osebam. To pa pomeni, da niso čustveni.«
Ni res. Za veliko asekualcev je značilno prav to, da jim človeška bližina pomeni veliko več, kot ostalim. Gre se zato, da jim ni do telesnih užitkov, pač pa se na bližnjo osebo skoncentrirajo na ta način, da ji izražajo čustva, ki pa jih ne izkazujejo s spolnostjo, ampak preko poljubov, dotikov, objemov… in nenazadnje tudi s skupnimi interesi in komunikacijo.
»Aseksualci se samozadovoljujejo. Iz tega lahko sklepamo, da aseksualnost sploh ne obstaja. (Takega mnenja je bil med drugim tudi pokojni dr. Janez Rugelj.)«
Takšno razmišljanje je razumljivo, vendar hkrati neresnično. V tem primeru gre za napačno definicijo aseksualnosti. V tem primeru se smatra, da so aseksualci ljudje, ki ne čutijo nikakeršnjih seksualnih impulzov v telesu. Vendar to ni merilo za to ali je človek aseksualen ali ni. Aseksualci imajo tudi seksuale impulze. Vendar nimajo želje, da bi potrebo zadovoljili s partnerjem. Jo pač zadovoljijo sami, nekateri tudi ob gledanju pornografskih filmov in so zadovoljni s tem. Gre pač zato, da opravijo fiziološko potrebo, toliko, da se je »znebijo«, nekateri pa v samozadovoljevanju tudi uživajo.
»Aseksualnost je samo prikrivanje tega, da je človek neprivlačen in ne dobi nikogar, pri katerem bi potešil telesne potrebe.«
Aseksualci so različno privlačni, tako kot ljudje na splošno. Če bi ocenjevali njihovo privlačnost bi dobili zelo podobne rezultate, kot če bi ocenjevali privlačnost naključno izbranega vzorca ljudi. Veliko asekualcev je že imelo priložnost izkusiti spolnost, pa so jo povsem odločno odklonili, nekateri so tudi že imeli spolni odnos, pa jim ni pomenil nič. Primer: Znan ameriški aseksualec David Jay, ki je govoril o aseksualnosti tudi po televiziji in ustvaril mednarodni portal namenjen komunikaciji aseksualcev, je vsaj za moje pojme, povprečno, če ne nadpovprečno privlačen.
»Človek, ki je že imel spolni odnos, ne morem biti aseksualen.«
Veliko asekualcev imam razmerja z osebami, ki niso asekualni. Kot v vsaki zvezi, je tudi v tovrstnih zvezah pomembno sklepanje kompromisov. Aseksualci se s partnerjem spustijo v spolnost izključno zato, da bi ugodili partnerjevim željam, njim pa se zdi spolnost še vedno nepomembna in v njej ne čutijo karkoli ugodnega. Veliko asekualcev pa ima spolni odnos tudi zato, ker si želijo otroke. Lahko pa je tudi obratno. V zvezi, v kateri je eden od partnerjev aseksualen, drugi pa ne, se lahko partnerja prilagodita aseksualnemu partnerju in spolnosti ne prakticirata. Odvisno seveda od zveze in pa seveda od tega koliko seksualnemu partnerju spolnost pomeni.
»Aseksualnost je psihološka motnja. Tovrstni ljudje bi ta problem lahko rešili, če bi dobili ustrezno strokovno pomoč.«
Napačno je že to, da se aseksualnost predstavlja kot problem. Aseksualnim ljudem to ne predstavljam problema. To je pač njihova lastnost in proti njej nimajo nič in so z dejstvom, da so aseksualni zadovoljni in nekateri nanjo tudi ponosni. Za vse psihološke motnje je značilno, da prizadeti za njimi trpijo in da ne bodo trpeli več šele, ko jo bodo odpravili. Aseksualci pa zaradi te svoje lastnosti v nobenem oziru ne trpijo. Sozadovoljni s tem kakršni so. Se pa asekualnosti ne da odpraviti. Aseksualni ljudje ostanejo aseksualni za vse življenje.
»Aseksualci so ljudje, ki so v življenju imeli na področju spolnosti slabe izkušnje, ki so jim povzročile travme, zaradi katerih nimajo (več) zdravega pogleda na spolnost.«
Aseksualci nimajo želje po spolnosti že od nekdaj. Spolnost jim že od nekdaj ne pomeni nič, tako da se tudi spremeniti v tej smeri ne da nič. Veliko jih spolne izkušnje še ni imelo, nekateri so jo imeli, vendar so s tem kvečjemu samo še dodatno potrdili sami pri sebi, da jim seks ne pomeni nič. Razlika med njimi in recimo ljudmi, ki so bili posiljeni je ta, da so ljudje, ki so bili posiljeni pred tem groznim dogodkov imeli zdrav pogled na spolnost, po možnosti so spolnost že prakticirali in v njej uživali in je niso zavračali. Potem pa se jim je dobesedno čez noč vse porušilo in od takrat naprej v spolnosti ne uživajo več. Aseksualci niso postali aseksualni čez noč in z nobenim konkretnim dogodkom. Morda so lahko svojo aseksualnost odkrili na podlagi določenih dogodkov, se vanjo spreobrnili pa nikakor ne. Aseksualnosti človek v sebi ne more odkriti čez noč. Zato je potreben čas in če se ozremo nazaj v njihovo preteklost, lahko razberemo določena dejstva, ki pričajo o zametkih procesa odkrivanja njihove aseksualnosti. Te dogodki pa niso spolne izkušnje, ampak dogodki v katerih je aseksualen človek spolnost na tak, ali drugačen način, zavračal.
»Aseksualnost in celibat je eno in isto.«
Kot sem že v prejšnjem odstavku omenil, se v aseksualnost ne da spreobrniti. Tisti, ki živijo v celibatu se za to zavestno odločijo. V trenutku. Aseksualec se za to, da je aseksualnost ne more odločiti. To je del njegovega značaja, ki ne temelji na nikakršni prisili, kot pri ljudeh, ki živijo v celibatu.
»Aseksualnost je zgolj modna muha oziroma trend.«
Že, če izhajamo iz tega, da 90% vseh ljudi, bodisi aseksualnih, bodisi seksualnih, sploh ne vedo kaj aseksualnost je, lahko ugotovimo, da o kakšni modni muhi sploh ne moremo govoriti. Kot sem že omenil, veliko aseksualcev ne vedo, da so aseksualni. Sami pri sebi sicer čutijo, da nimajo želje po spolnosti, vendar se ne zavedajo svoje identitete. Vsak človek se na podlagi svojih osebnih lastnosti uvrsti v določene skupine, veliko aseksualcev pa ne ve, da ime za to lastnost sploh obstaja, torej se sami pri sebi ne morejo uvrstiti v nekaj, česar ne poznajo. Seveda pa lahko samega sebe uvrstijo v to skupino ljudi, ko so s temi pojmi seznanjeni. Vendar pozor. Neidentificiran aseksualec mora sam pri sebi ugotoviti ali je asekualec ali ni. Lahko ga z aseksualnostjo seznanimo, lahko se sam pozanima o aseksualnosti, vendar tega mu pa vsiliti ne more nihče. Vsak človek mora sam pri sebi odkriti svojo identiteto in nihče mu je ne more vsiliti.
»Je asekualnost zgolj del človeka, lastnost človeka, ali gre prav za tip osebe?«
Korelacija med željo po spolnosti in temperamentom, oziroma značajem človeka vsekakor obstaja. Vendar pa so si aseksualci, tako kot vsi ljudje, tudi med seboj različni. Vendar, če posplošimo: Povprečen aseksualec ima gotovo drugačen značaj in temperament, kot povprečen človek. Tipičen aseksualec naj bi bil nekako nadpovprečno čustven in umirjen, veliko naj bi mi pomenili telesni dotiki in ljubezen. Torej nekakšna »nežna duša«, če vam ta besedna zveza pove kaj več. Vendar kot sem že rekel: aseksualci so si različni in nekateri so v tem oziru bolj skrajni, nekateri manj, morda pa kdo sploh ni. 15% vseh aseksualcev je t.i. neromantičnih aseksualcev. To so aseksualci, ki si ne želijo imeti ljubezenske zveze. Ostalih 85% pa je t.i. romantičnih aseksualcev, ki pa si želijo imeti ljubezensko zvezo. Za lažjo predstavo naj navedem še podobnost aseksualcev z emoti. Za emote je med drugim značilno to, da si nadpovprečno čustveni in da imajo spolne odnose samo iz ljubezni. Torej nekakšna podobnost je, le da so aseksualci na nek način še bolj skrajni. Gre jim samo za ljubezen in ne za seks. Res pa je, da je ta primerjava rahlo sporna, kajti emoti so subkultura z določenimi »predpisanimi« normami. O asekualnosti, kot subkulturi ne moremo odgovoriti, ker pač nimajo predpisanih »nobenih« norm, ampak je v tem oziru vsak človek drugačen. V določeni meri so jim skupne samo nekatere lastnosti.
»Aseksualnost je prirojena. Je biološko pogojena.«
Značaj posameznika je v določeni meri pogojen, vendar pa človek svojo osebnost oblikuje preko socializacije. Tako je tudi z aseksualnostjo. Že prej sem omenil, da lahko o aseksualnosti govorimo tudi kot o tipu človeka in osebnost, kot taka nastane s socializacijo. Torej aseksualnost ni prirojena in biološko pogojena. Je pač lastnost, ki jo človek osvoji preko socializacije. Je psihološka lastnost. Obstajajo pa tudi redki primeri, pri katerih se je mati narava »poigrala« in jih telesno prizadela, da spolnosti na tak, ali drugačen način ne morejo prakticirati, zaradi fizioloških razlogov, oziroma težav. Na preprost način povedano: Ljudje, ki jim spolni organi ne delujejo.
»Zakaj aseksualci ne poskusijo imeti spolnih odnosov in na podlagi tega presodijo, če imajo željo po spolnosti ali ne?«
Kot sem že omenil, aseksualci ostanejo aseksualni ljudje za celo življenje. Tukaj bom stvar razložil nekoliko drugače. Tistim, ki postavijo takšno vprašanje, kot sem ga navedel, lahko odgovorimo: »Kako si pa ti vedel, da je seks dobra stvar, preden si imel prvi spolni odnos? Kako pa to, da si si želel seksa, če pa ga sploh še nisi izkusil? Kako pa ti veš, da seks živaljo ni v redu, če tega še nisi poskusil? Tudi homoseksualcem ni treba izkusiti spolnega odnos z nasprotnim spolom, da bi se prepričali, če so res homoseksualci ali ne.«
Kakorkoli že. Aseksualnost obstaja. V modernih družbah je o spolnosti veliko govora, zato je prav, da ljudje poznajo tudi ta pojav, ga sprejemajo in ga imajo za nekaj normalnega, morda celo naravnega, kajti aseksualnost je prisotna tudi pri živalih. Tako, kot v preteklosti ljudje niso poznali in sprejemali homoseksualnosti in jo smatrali za nekaj nenormalnega in nekakšno psihološko motnjo, dandanes pa je to nekaj povsem običajnega, tako bi morali razumeti tudi asekualnost. Pričakujemo lahko, da se bo v prihodnjih letih informativnost tega pojava povečala in s tem tudi »naraslo« število aseksualnih ljudi, s tem pa se bo ta pojav tudi bolj razumelo in sprejemalo.
Ok, sicer nisem prebrala celega članka, a vem kaj to je, ker sem enkrat po TV gledala oddajo (mislim da je bilo na Preverjeno), pa tudi spletno stran o tem. Meni se to ne zdi nič nenavadnega in po eni strani čisto logično, glede na svet v katerem živimo. Se mi pa zdi, da mnogo ljudi tega nekako ne sprejema oz. bolje rečeno ne razume.
Z aseksualnostjo sem seznanjena, se mi ne zdi nič sporna ali nenavadna... Je pa tako da meni osebno spolnost precej pomeni in posledično se mi zdi pomembno da enako občuti tudi partner. Seveda ne moreš pomagati v koga se zaljubiš in če bi bil to aseksualen moški bi morala resno skleniti kak kompromis samo pomoje ne bi mogla mimo tega, da partnerju spolnost ne pomeni nič in da bi z le-to želel le ugoditi. Se mi pa zdi zelo pomemben tudi vidik tega kako občutijo svoje ljubljene in bližnje-torej brez površinske spolne sle ki mnogokrat prevlada ter jih čutijo globlje in bližje... Skratka, veliko stvari o katerih se da debatirati
živjo! jaz sem asex., usaj zdi se mi tko, preprost mi ni do sexa. pri drugih me sicer ne ovira, sama pa nimam želje biti na kakršenkoli način vpletena, tudi porniči me ne vzburjajo. in JA, mastrubiram (čeprav zelo zelooo redko). hetero ziher nisem, ker se mi penisi zdijo odvratni, pa tudi moški me na splošno zelo NEprivlačijo (brez zamere fantje ), zato bi se v tem primeru dala med homoseksualce, čeprov z nobeno punco še nisem doživela česarkoli "nenavadnega" in ubistvu stvari poznam samo iz filmov.... naj pa vam povem, da če nočem sexat, še ne pomen da ne maram bližine ljudi. js rada objamem človeka, rada se crkljam, sem pri nekomu v naročju. sem družabna in rada začutim toplino.
če mate mogoče psa, al pa kkšnga druzga ljubljenčka, na katerga ste navezani. al pa svojega otroka naprimer... pol vam lahko pomagam mal razumet aseksualnost, in sicer: lastnik ma psa rad, ga počoha, ga kdaj k seb uzame, se pocrkla, rad ga ma zraven... NE RAZMIŠLJA PA O SEXU no, in nekak podobn si js mislm o ljudeh zravn mene (rada jih mam, sam moje obleke naj pa še useen na men ostanejo..)
tko.. vem da moje pisanje ni glih na vrhuncu, tud primer je bil mal čudn, ampak upam da boste zdej lohk vse skupi lažji razumel in predvsem, da se boste zavedal da smo usi ljudje. aseksualci nismo nč slabga in tud vm nočmo nč slabga in tako kot vsi, ki NISO heterosexualci (geji, lezbe, transeksualci,...), si tudi mi želimo bit priznani in NORMALNO OBRAVNAVANI MED OSTALIMI.