40 let!
Ja, kaj hočeš, vsakega doleti, če le ima srečo, da živi (vsaj) tako dolgo!

Seveda se ti pri 20, 30 letih ne zdi, da boš ti kdaj 40. Vsi bomo dolgo živeli, nihče pa ne bo star... No, vsaj jaz sem nekako tako razmišljala. Logika pa taka!

No, zdaj pa sem tukaj. Nič groznega ni to, nič bat! Pravzaprav obdobje, ki ga imam rada. In zgleda, da imajo tudi leta rada mene. Otroka sta že večja, včasih lahko z možem "pobegneva" kam na lepše, pa ni ne vem kakšne katastrofe. Pravzaprav jima včasih paše, da sta malo sama!
Najdeš čas zase, poglobiš se v stvari, ki so prej šle mimo tebe. Pa naj bo to nega kože

, urejanje gredic na vrtu ali poglabljanje v filozofijo... Kar ti usteza, to počasi najdeš. In nekako bolj razumeš življenje, cikluse, postaneš - hja, kako bi rekla - bolj
moder. (No ja, vedno tudi ne! Sem včasih bolj otročja kot pri 15-tih!)
Ni mi pa všeč, da me telo včasih pozori, da ima tudi 40 let! Me zašpikne pri srcu, čutim hrbtenico, včasih me boli glava. Tega prej apsolutno nisem poznala! Sem bila tako zdrav človek...
Ja, leta imajo svoje + in -. In prav je tako! Iz vsakega obdobja potegnite tisto najlepše! In tako bo vsako obdobje nekaj posebnega!