Problem s fantom

Teheran, načeloma se strinjam s teboj, tudi meni ni všeč, če se nekdo vtika v tuje odnose. Vsak odnos je nekaj posebnega in nihče od zunaj ne more razumeti vsega do potankosti. Ampak v Sasinem primeru se mi ni zdelo čisto tako. Ona je po mojem mnenju namreč že sama vedela, kaj želi storiti. Mislim, da je potrebovala zgolj neko zunanjo potrditev oziroma podporo, ker je bila sama preveč v tem in je spraševala za naše mnenje. Pa tudi podala je toliko informacij, da smo si brez dvoma lahko predstavljale njun odnos. Tako da se mi zdijo naši nasveti čisto umestni .

Sasa83 .

Komplet podpis pod Tikko in Tulipan.
+ imho je velika razlika med vmešavanjem (ki je vedno nepoklicano in neželeno) in tem, če nekdo prosi za nasvet, za (neodvisno, nepristransko, objektivno) mnenje tretjega.

Samo en offtopic... ma kaj pomeni ta IMHO? Vse mozne kratice vem, za to pa se mi ne sanja kaj bi bla

Jaz sem imela takega fanta - ni vredno čakat. Jaz idiot sem čakala 5 let!  Je šel v soboto na kavo, domov je prišel pa v nedeljo zjutraj. Halo????!!!!! PUSTI GA! Je težko, to vem, ampak brezveze. Kolikor vem imajo vsi moški neki sindrom "stahu pred priti točno", ker potem niso frajerji pred prijatelji - ne vem, pa me tudi ne zanima več. To seveda ne pomeni, da je njegovo ravnanje opravičljivo. Samo stran od takih, pa ni važno ali se dogaja dvakrat na leto ali parkrat na mesec, tako ravnanje ne pelje nikamor!

SwanHeart, to pomeni In My Humble Opinion

Se strinjam in že delam na tem naj bodo oni kar frajerji pred svojimi "prijatelji", namesto da bi bili frajerji v očeh svojih punc.

Sasa83, boš videla, da je tako še najbolje. Dobro je, da imamo prijatelje, ampak nekako je potrebno da se vse skupaj usklajuje.
Boš videla, da je tako še najbolje.Ko boš našla nekoga, ki se te res zasluži, ga ne boš potrebovala spraševati kdaj pride, ampak bo pri tebi celo nekaj min prej
In glede na starost se spremenil ne bo, ker so mu prioriteta prijatelji in prehod na malo tega malo drugega je zelo težek.

U majku, se opravičujem,zakaj sem jaz mislo da je manj strani ne vem.... No vžno je le da si naredila kar je prav!! Sedaj pa novim podvigom naprej


lp T.

Saša, "drži se", bodi močna in še naprej vztrajaj v "odpikanju" tega tipa in pri tem čim bolj zamoti svoje misli, da ti ne bo hodil po glavi.Takšni tipoti so zguba časa, slepa ulica.

Pred leti sem imela fanta, ki je občasno (kar je postajalo vedno pogosteje) igral na finte, ki jih omenja divine. pomagalo ni nič - da sem se jezila, kričala, jokala, se ne menila za to .... Meni je takšno obnašanje pač nesprejemljivo, ker spodkopava spoštovanje - spoštovanje pa mi je eden temeljev ljubečega in uspešnega razmerja. In sva se razšla, jaz sem bila povsem brez slabe vesti, nekako osvobojena, 'rešena bremena'. Pa tu ni nujno, da gre za celonočne pijanske izhode (in nekaj nepozabnih scen, povezanih s tem - zdaj mi je to smešno za crknit! LOL), pač je šlo v principu za to, da mu je bila lastna rit pomembnejša od odnosa. Taki tipi naj bodo pač sam(sk)i.

Jaz bom kar sem povedala kaj se mi dogaja upam, da sem izbrala ustrezno temo. Problem je sledeči...Z nekim fantom sva bila skupaj 3 leta nazaj zveza je trajala eno leto in bila sva noro zaljubljena problem je bil v tem, da sm trpela za depresijo in po enem letu ta fant tega pač ni mogel več in ga čisto razumem, stara sva bila 17 let in za tako starost se je fant obnašal res odgovorno in zrelo poskušal mi je pomagat pa ni mogel, zato sva prekinila zvezo in mu res ničesar ne morem zamerit.

 Problem je v tem, da sva oba še kar zelo zaljubljena, vendar sva se oba zelo zelo spremenila, predvsem on. Večkrat sva že bila skupaj za eno noč ali pa kaj takega vendar se iz tega potem ni nič razvilo. Nič ne pomaga, če sva oba zaljubljena, ker menim, da nikoli ne bi mogla normalno funkcionirat skupi on se druži več ali manj s svojimi metalskimi kolegi na metelkovi (se odlično razumem z metalci samo ne spadam ke zraven), jaz poslušam jazz, on je športnik, jaz športa ne maram preveč, tudi njegovi starši me nikoli niso maral ravno zaradi tega, ker nisem športnica, on je zelo aktiven in ne more bit primiru ima veliko družbo, skoz nekaj dela, jaz pa sem bolj ali manj pasivna oseba rada berm, rada se sprehajam, živim zelo umirjeno življenje...

Že ko sva bila skupaj sva si bila zelo različna, vendar naju je družilo to, da sva bila oba zelo romantična, da sva se ogromno pogovarjala. Čez vikende sva skupaj kuhala, zvečer pila vino in zganjala romantiko... Zdaj pa vem, da on ni več tak...

Zanima me kaj ve mislite... je za resno zvezo dovolj, da sta dva noro zaljubljena in da očitno ne moreta en brez drugega, pa se potem ogromno prilagajata drug drugemu, ali morata živeti tudi podobno življenje, imeti skupne prijatelje, poslušati podobno glasbo in drugo?

Hm
Po moje je tukaj največ odvisno predvsem od človeka, koliko se je za voljo veze pripravljen prilagodit. Pri meni npr. taka veza z zelo različnim človekom ne bi laufala. Se prilagodim, ampak tako zelo pa tudi ne. Če ti lahko tako pomagam: najbolj važno v vezi se mi zdi, da je to, da imata skupne cilje. Vse drugo so pač prilaganja brez katerih v nobeni vezi pač ne gre. Od tebe je odvisno koliko si se pripravljena prilagajat. To, da nimata skupnih prijateljev, ne poslušata iste glasbe se meni ne zdi problem. Midva imava različne prijatelje, pač vsak svoje, imava pa tudi nekaj skupnih. O glasbi ne bom komentirala, ker se mi sploh ne zdi pomembna...Imava različne hobije, zanimanja itd., vendar se najdeva nekje na sredini. Način življenja nama je isti, cilje imava iste, tako da nama laufa. Pomen veze ni v tem, da si najdeš identitčnega partnerja tebi, ampak v tem, da dopolnjujeta drug drugega. Je pa res, da zgolj ljubezen NI DOVOLJ za uspešno vezo!
Jaz ti svetujem, da poskusita. Kaj imata za izgubit?

Joj za zgubit res nimava dosti, pomoje se pa oba zelo bojiva, ker sva po tem, ko sva šla narazen oba zelo zelo trpela, pa seveda tega, da bi bila oba verjetno rada res prepričana v vse skupaj... Hvala za nasvete, bom probala 1x spet začet pogovor na to temo, čeprav se mu rahlo oba izogibava...