Kombiniranje sadja in mlečnih izdelkov

Cheeks: Po vseh teh letih pehanja in pretiravanja v prehrani sem nabrusil čutila in točno vem, kaj mi odgovarja in kaj ne. Začutim na prebavi in v ustih.
Ljudje smo si različni.

Laktoza mi ne dela problemov, sojino pa mi očitno je; riževih ipd. pa nisem pil ker so itak tako sladki, da mi ne odgovarjajo (sladkor je pri meni prisoten v zelo malih količinah, zato moja peciva ne odgovarjajo nobenemu razen moji družini in meni), zato sem se vrnil na dobro staro mleko. So ga naše none tudi pile, pa nobena ni umrla zaradi tega. Da ne govorimo o vsej, v današnjem času tako opevani in z žugajočim prstom prepovedani, hrani naših prednikov. Eni bodo trdno kot beton zagovarjali eno, drugi drugo.
Najrajši imam, da gredo ljudje na internet (če so že preleni da bi šli v knjižnico in uživai v tistem ambientu, ter brskali med tonami knjig o prehrani ter sestavi le-te), si sami preberjo zadeve, se podučijo in sami pri sebi razčistijo kako in kaj.
Zdrava presoja in kanček logike ter balansiranja.

summertime: Točno tako je pravilno, si sama ugotovila. Kar tako dalje.
Tudi pohvale za uspešno izpeljan pekovski projekt. Jaz že kar dolgo pečem kruh in pri tem redno spreminjam tipe mok oz. mešanico mok. Ni lepšega, kot perfektno vzhajan, dišeč, hrustljavo zapečen, na čisto čisto tanke narezan domači kruhec v paketekih o 200g, pospravljen in pripravljen na zimsko spanje, katere pol sproti odmrzujem in papcam.
Kruh jem 3x tedensko, včasih morda 4x, drugo odpade na vitaminsko mineralne bombe v skledi Popoldne oz. zvečer nikoli ne jem kruha, tudi ga ne jem kot dodatek pri kosilu.
Kruh je only dovoljen za zajtrk. Pri meni, da ne bo pomote.
Domač pirin kruh z oreho in sončnimi semeni, domača skuta in na vsaki kos drugačna domača marmeljad, mi naredi tak takšen, kot da sem ponovno star 10let in je božično jutro.
To so zadeve, v katerih neizmerno uživam. Kulinarika oz. prehrana.
Zraven pa kakšna izmed žitnih kav, ali pa dober stari čaj.
Da o medu z fr.maslom sploh ne govorim. Ampak kot pravim, samo zjutraj.
Držim se načela, zjutraj VELJA VSE, popoldne pazim da ni slabih OHjev, prevelikega vnosa škroba oz. mešanja živil, zvečer, kot že navedeno, pa običajno ne jem.
Če že, pol je to kakšno sadje+čaj, domača skuta + oreščki, whey z mlekom in vodo, domača skuta+sadje,ali pa kakšnen keks iz mojih neštetih pekovskih podvigov.
Zjutraj sem tudi že jedel to, kar bi eni imeli za kosilo, a se ne obremenjujem ker enostavno poslušam telo in kaj si želi naslednji dan.

Imam pa utečen ritual, kateri poskrbi da prebava laufa, kot dobro namazan motor.
Pred zajtrkom čaj ali pa topla voda, nato pol ure počakam, nato kos sadja, počakat pol ure, nato pa sledijo kulinarični presežki.
Dopoldne je dovoljen vnos OHjev, tudi tistih hitrih, a to se prilagodi glede na aktivnosti čez dan.
Za kosilo si naredim tiste vrste živil, katera nisem imel za zajtrk in obratno.
Torej; če sem za zajtrk imel B+M, imam za kosilo OH in vlaknine ali pa vlaknine in B oz M.
Osnove, dostopne v vsaki novejši knjigi o prehrani.

Res ja, najjače sojino mleko je itak ono najdražeje. ALPRO torej! MMMMjask. Všeč mi je bilo,da si lahko vzel NATUR ali pa brez maščob. Istak varka, kot pri vseh drugih pakungah mleka.
Je pa tudi dobro za kakšne sladice, ker da poseben okus...

Joj no, pretiravati pa res spet ni treba, saj tudi od ocvirkov ni nobena nona umrla, pa so jih na debelo jedle.

Jaz kupujem sojino mleko iz Spara za 1,19 eur in mi je popolnoma ok. Tudi riževo sem že našla dokaj poceni, tako, da o cenah ne bi tukaj.

Sploh je pa to tema o kombiniranju mleka in sadja, ne o tem, kaj na splošno jemo.

Summertime, res se ni tako strogo treba držati tega, o čimer gre tu razprava. To so samo smernice, ki se jih je dobro držati, ne bo pa nič narobe, če se kdaj pregrešimo. Brez sekiranja.

Sicer omenjenega gradiva (še) nisem prebrala, ga pa najbrž bom, ker me resnično zanima znanstvena osnova te teorije ... Ker res ne razumem. Sadje je zdravo (vsaj do neke mere in ob pravem času), skuta je zdrava, ne vem zakaj bi bilo pa oboje skupaj ne tako zelo zdravo. Poleg tega načela zdrave prehrane težijo k temu, da je vsak obrok čimbolj uravnotežen, sadje pa žal zame en velik larifari. Bom pa še preštudirala in mogoče spremenim mnenje.

Če pa komu omenjeno ločevanje paše, nimam nič proti. Jaz pa ne bom počela nekaj, če ne razumem zakaj. In me tudi kar malo razjezi ko vidim nekoga nekaj počet in ko ga vprašam zakaj to dela, dobim odgovor da sicer ne ve, ampak pa pravijo da je tako bolje. Sama ne bom taka.

V knjigi piše, da zato, ker ena vrsta hrane potrebuje kislo okolje, da se razgradi v želodcu, druga pa bazično in če sta dve taki skp zmešani se kisline in baze nevtralizirajo in se potem nič ne razgradi ampak zgnije.. Tako nekako sem jaz to razumela.

Ampak a ni možno, da se najprej kisline aktivirajo in razgradijo eno vrsto, potem pa še baze in razgradijo drugo?

Hm, kolikor je meni znano, se itak vse v želodcu skisa, zarad HCl in želodčnega soka ... Tako da tudi beljakovine se lepo sesirijo in jih potem encimi lepo pospravijo do za organizem bolj uporabnih molekul.

Malo tega srečujem tudi na svoji akademski poti in tudi kar se tiče encimov vem da ta teorija ne more držat, ker encim deluje specifično, na eno snov, tudi če se v ustih/želodcu/črevesu znajde več različnih hranil naenkrat, bo se po proteaza vedno vezala le z beljakovino, amilaza le z škrobom, lipaza le z maščobo, encimov mešanje prav nič ne "zmede", ker delujejo specifično ... Je pa res da določen encim deluje pri določenem pH (mogoče je to tisto na kar cilja teorija), ampak prav zato so pa določeni encimi v določenih organih, ker je tam zanje prilagojeno okolje. Npr. amilaza že v ustih, proteaze, npr. pepsin pa začnejo opravljat svoje delo šele v želodcu. Organizem je torej že prilagojen temu da v različnih delih prebavne poti razgradi določene hranilne snovi, ker je tam razgradnja najbolj ugodna. V organizmu prav tako nič ne "zgnije", ampak se vse lepo presnovi.

Če pa kdo pri sebi opazi da mu tak način prehranjevanja bolj ugaja in ima zato bolje urejeno prebavo (kar je povsem mogoče), pa kar.

Juhu! Hvala pandica, zdaj lahko brez slabe vesti jem svoj zajtrk 

summertime, se delno strinjam s tem, da se določena živila prebavijo v rahlo bazičnem, druga pa v bolj kislem okolju- to je zato, ker imajo encimi vsak nek ozek razpon pH vrednosti, pri katerih najbolje delujejo. Kakšen je optimalni pH za delovanje encimov za razgradnjo hrane, nimam pojma, ker to ni moje področje študija. Kar pa se tiče mešanja kislega in bazičnega- saj tega ni. Skuta, jogurti ali kefir so kisli, sadje tudi, v želodcu pa je itak želodčna kislina.

Meni osebno zelo paše v mikser vreči nekaj žlic skute, malo zamrznjenega jagodičevja in dve breskvi- idealna malica ali večerja (upoštevajte, da jaz sama sebe ne zaj* s tem, da se zvečer ne je OH, ne meša beljakovin in OH in podobno ). Mljask. Pa še fino se počutim po takem lahkem obroku.

Uu, točno, tudi jaz sem se včeraj spraševala kje je tukaj sploh kaj bazičnega ... V želodcu je v vsakem primeru kislo okolje, (pH 1,5-3,5), tako da lahko kvečjemu razpravljamo o bolj ali manj kislem okolju ... Če bi v želodcu nastalo bazično okolje pa mislim da človeški organizem ne bi več deloval ker je za prebavo ključnega pomena, da se skisa, torej se more. Edino če je okolje prekislo predolgo časa lahko nastane čir na želodcu, ki pa so ga zagotovo ne bomo pridelali z mešanjem sadja in mlečnih izdelkov, tako da je to že stvar druge debate

V bistvu še enkrat sprašuješ za isto stvar, le da gre tu še za hujši ekstrem. Ne, po moji logiki to nima čisto nobene veze.

Ne vem sicer sploh kaj naj bi v tem smislu pomenila beseda gnitje, ker jaz si res ne predstavljam kako zgleda da hrana zgnije v želodcu ... Gnitje pomeni razpad, navadno zaradi delovanja bakterij. V želodcu je pH 1,5-3,5, ki je precej neugoden za razvoj bakterij, tako da ... Ne, ne zgnije, razen če gre za kakšno bakterijsko želodčno obolenje, ki pa si ga ne bomo pridelali zgolj z mešanjem živil. V bistvu vedno bolj ko razmišljam, pišem, odgovarjam, vedno bolj se mi zdijo te teorije o kombiniranju nesmiselne. V želodcu se torej zadeve skisajo, sesirijo (ali kakorkoli že), ker je to neke vrste predpriprava na nadaljno "obdelavo". Bodisi encimsko ali mikrobno.

Mogoče kot gnitje mislite fermentacijo (vrenje), ki pa se ne dogaja pri človeku v želodcu, ampak v debelem črevesju, pri čemer je potrebna mikroflora. In ta fermentacija je še kako potreben proces pri zagotavljanju homeostaze, sploh v povezavi z absorpcijo vode in soli, nastajanju butirata in tako dalje. Tile mikroorganizmi (to so tisti lactobacili in bifidobacterije v jogurtu) so v bistvu simbionti za človeka in še kako pomembni. Poleg vsega še zagotvaljajo da je v debelem črevesju primeren pH za delovanje tamkajšnjih encimov.

Morda se res zgolj ena vrsta zaužitega sadja hitreje prebavi kot pa obrok sestavljen iz nekaj OH in nekaj beljakovin, ampak kdo pravi da je to za organizem bolje? Hočem povedat da je organizem čisto lepo prilagojen na presnavljanje kompleksnih obrokov. In dokler sicer nimamo težav s prebavo, mislim da ni treba ničesar ločevat. Poleg tega včasih načrtno stremimo k temu, da se zadeva dlje časa presnavlja, ker to organizmu omogoča bolj konstantno oskrbo z energijo. Primer je zauživanje hitrih OH v kombinaciji z maščobnimi kislinami. Zaradi MK glukoza počasneje prehaja v kri in je posledično manjše nihanje glukoze v krvi, zaradi česar imamo več časa porabit to glukozo in preprečit da se naloži v maščobne obloge. Mogoče je ta razlaga malo OT, ampak poskušam razložit, da ni vse črno-belo in da je tudi to, da se ena stvar hitro presnovi lahko dvorezen meč.

Vsekakor nič ne zgnije, vse se presnovi, brez skrbi, organizem je v svojem zdravem stanju zelo ekonomična aparatura.

Ojooj, nikakor ti nisem hotela dat občutek da je tvoje vprašanje neumno, ker nikakor ni ... Se mi pa zdi, da končno začenjam razumet na kaj cilja ta teorija, ampak je po mojem mnenju znanstveno premalo podkovana, da bi ji bilo na vrat na nos za verjet ... Vsaj jaz ji ne.

Drugače pa vedno zagovarjam načelo da se je najbolje čimbolj izobrazit o stvareh, sploh pa o prehrani, ravno zato da lahko tudi sami pridemo do kakšnih zaključkov in ni treba vedno kar slepo brez vsakršne razlage verjet vsega, kar kdo reče, napiše. Saj lahko da se tudi jaz motim, prehrana je tako ali tako glede marsičesa še precej neraziskana, in nori znanstveniki itak vsak dan kaj novega pogruntajo in kaj starega ovržejo. In hvala bogu da je tako, če ne bi bilo, bi še vedno pekli na svinjski masti, pojedli zadnji obrok pred šesto zvečer in se pražili na soncu namazani z olivnim oljem in počeli še nešteto drugih zastarelih neumnosti. Joj, sem kar malo zašla, pardon

Komplet podpis po pandico

Meni tole ločevanje diši po ločevalni dieti.(poznam več primerov, ki so z ločevanjem zelo uspešno shujšali ampak se kasneje še bolj uspešno zredili nazaj).

Tudi jaz sicer načeloma pazim, da če ima obrok več maščob, pojem manj OH oz.obratno (če jem sir na žaru ali solato s feta sirom ne pojem zraven še krožnika pašte, gladko si pa na pašto naribam malo parmezana). Ampak nekako mi to odgovarja čisto po eni logiki, da v enem obroku ne pojem preveč kalorij (ker pazim na težo).

Dobro in poučno branje. LAJKAM!