Poznate besedno zvezo "Secret Single Behavior", s katero je Carrie Bradshaw nekoč opisala čudne stvari, ki jih počnemo, ko smo popolnoma sami? (Njena je bila, da je na slane krekerje mazala grozdni žele in jih jedla v kuhinji, medtem ko je brala modne revije.)
Ena takih stvari je tudi iskanje in puljenje sivih las. Ko se na miren trenutek usedemo pred povečevalno ogledalo in iščemo kakršne koli znake srebrne barve. Nato lase previdno razmaknemo ter iščemo še vsako skrito sivino, ki bi jo lahko napadle s pinceto.
In preden rečete, da bo puljenje enega sivega lasu povzročilo, da bosta namesto njega zrasla dva, vam zagotavljamo, da je to popolnoma neresnično.
Kaj je torej tisto, zaradi česar se želimo znebiti sivih las? Za začetek je puljenje izredno prijetno – prinese nekakšno olajšanje. Gre za neskončno prizadevanje ljudi za ustavitev časa. Intelektualno in moralno si sicer prizadevamo, da bi se starale dostojanstveno in to počele z lahkoto – toda ko se začnejo kazati prvi znaki staranja v obliki globljih gubic in sivine, se začnemo boriti.
Zavedamo se, da nekega dne ne bomo več mogle izpuliti le nekaj sivih las in končati, ker jih bo preprosto preveč. Nekega dne se bomo morale odločiti, ali si jih bomo barvale ali jih sprejele.
