Komunalna podjetja ob svetovnem dnevu Zemlje opozarjajo na pomen odgovornega ravnanja z odpadki
Danes, 22. aprila 2020, obeležujemo 50. svetovni dan Zemlje, ki vsako leto opozarja na pomen varovanja narave in okolja in ohranjanja naravnih virov ter trajnostnega prizadevanja za složno bivanje med človekom in Zemljo v luči hitrih globalnih sprememb. Kljub osveščenemu ravnanju posameznikov se v Sloveniji v zadnjih letih soočamo z neobvladovanim kopičenjem odpadkov in pomanjkljivim sistemom njihove obdelave, kar predstavlja veliko grožnjo našemu okolju. Zato komunalna podjetja ob svetovnem dnevu Zemlje z akcijo "Bodi junak, ne zamenjaj školjke za smetnjak" pozivajo k odgovornemu ravnanju z odpadki s poudarkom na odgovornem ravnanju na področju odpadne vode, kjer vsako leto za saniranje škode zaradi neustreznega odlaganja odpadkov v straniščne školjke na nacionalni ravni nastane za več kot 3,5 milijona evrov dodatnih stroškov.
Vlažilni robčki za enkratno uporabo so stalni odpadki v odpadni vodi, ki pogosto mašijo strojno tehnološko opremo. Na sliki avtomatske grablje na črpališču. (Arhiv JP VOKA SNAGA)
Odpadna voda je obnovljiv vir, ki se iz hišnih kanalizacijskih sistemov po kanalizaciji odvaja na čistilne naprave, se tam prečisti in odvede nazaj v naravo, kjer se po zakonitostih vodnega kroga vnovič vrne v naše vodovodne sisteme kot pitna voda. Komunalna podjetja, ki upravljajo javne kanalizacijske sistema in čistilne naprave, v zadnjih letih v sistemih zaznavajo čedalje večje količine odpadkov, ki tja ne sodijo, saj povzročajo veliko škodo infrastrukturi in okolju ter dodatne stroške pri vzdrževanju kanalizacijskih sistemov. Od pričetka epidemije koronavirusa se v kanalizacijskih sistemih dodatno pojavlja tudi zaščitna oprema, kot so rokavice in maske. Zato so komunalna podjetja stopila skupaj z ozaveščevalno akcijo »Bodi junak, ne zamenjaj školjke za smetnjak« v sklopu pobude Skupaj za boljšo družbo, ki poteka pod okriljem GZS-Zbornice komunalnega gospodarstva.
Visoko ceno neusteznega ravnanja z odpadki plačajo uporabniki
V kanalizacijskih sistemih, ki so namenjeni odvajanju odpadne vode, iztrebkov, izločkov in toaletnega papirja, se vse prepogosto pojavljajo najrazličnejši odpadki, kot so odpadna hrana, higienski pripomočki, čistilne krpe, cigaretni ogorki, zdravila, lasje, tudi igrače in oblačila. Kar 80 % teh odpadkov predstavljajo vlažilni in čistilni robčki za enkratno uporabo, ki se skupaj z olji in maščobami ter drugimi odpadki sprimejo v večje tvorbe, ki zastajajo na kritičnih mestih v ceveh, tvorijo obloge, ki preprečujejo pretok vode, ter povzročajo zamašitve hišnih napeljav in kanalizacijskih cevi ter okvare črpalk in drugih naprav, potrebnih za nemoteno delovanje kanalizacijskega sistema.
Maščobe, vlakna in ostali odpadki v odpadni vodi se sprimejo in ovijajo okoli opreme v pravo gmoto. Na sliki nivojsko stikalo v črpališču odpadne vode. (Arhiv JP VOKA SNAGA)
Posledično pogosto prihaja do sicer nepotrebnega dodatnega vzdrževanja sistema, ki ustvarja dodatne stroške tako neposredno za same uporabnike, če do tega prihaja znotraj stavb, kot tudi za upravljavce kanalizacijskih sistemov, ki se posredno kažejo tudi v višjih zneskih na položnicah. Zbornica komunalnega gospodarstva pri GZS ocenjuje, da v Sloveniji prav zaradi tega na letni ravni nastane za več kot 3,5 milijona evrov dodatnih stroškov za sanacijo škode na javni komunalni infrastrukturi, na evropski ravni pa od 500 milijonov do milijarde evrov letno. V največjem slovenskem komunalnem podjetju JP VOKA SNAGA, ki skrbi za odpadno vodo 230.000 prebivalcev v osrednji Sloveniji, tako letno namenijo več kot 500.000 evrov za saniranje škode, ki jo povzročajo najrazličnejši odpadki, neustrezno odloženi v straniščno školjko. Teh odpadkov se na grabljah in sitih v njihovem upravljanju povprečno nabere za 1.500 ton, v peskolovih za 650 ton, masti in oljnih mešanic pa za kar 300 m3 letno. Ogromne količine teh odpadkov povzročajo redne okvare črpalk, ki terjajo 80 deblokadnih posegov in 70 posegov za demontažo in čiščenje letno, akumulacijske bazene pa je treba sčistiti kar 180-krat letno.
Vlažilni in čistilni robčki niso toaletni papir
Vlažilni robčki se od toaletnega papirja razlikujejo v tem, da je v celulozo dodano vezivo, ki preprečuje, da bi se hitro razpustili. Delci vlažilnih robčkov v vodi ostanejo v obliki mikroplastike, ki močno onesnažuje okolje ter ogroža zdravje ljudi in živali. V primeru odlaganja vlažilnih robčkov v straniščne školjke večina mikroplastike ostane v odvišnem blatu, ki lahko, če se uporabi na kmetijskih zemljiščih, prehaja v tla in vodo in tako povzroča obremenjevanje okolja ter tveganje za zdravje ljudi in živali. Mikroplastiko lahko vsebujejo tudi tisti čistilni in vlažilni robčki, ki so označeni z oznako "razgradljivo". Vlažilne in čistilne robčke je v vsakem primeru nujno odlagati v zabojnike za odpadke, saj v straniščno školjko ne sodijo.
Odpadki v kanalizaciji so prepojeni z organsko snovjo in je njihova obdelava bistveno dražja. Na sliki avtomatske grablje na komunalni čistilni napravi. (Arhiv JP VOKA SNAGA)
"Pri delu s slovenskimi komunalnimi podjetji kot tudi pri sodelovanju z evropskimi komunalnimi združenji in podjetji ugotavljamo, da postajajo odpadki v kanalizacijskih sistemih vse večji problem. Vsak izmed nas lahko brez velikega truda prispeva k pravilnemu ravnanju z odpadki in posledično zmanjšanju težav in tudi stroškov, ki se na koncu vedno odrazijo na položnici. Potrebno je zgolj namestiti koš za smeti in higienske pripomočke odvreči vanj namesto v stranišče," je povedal direktor projektov pri Zbornici komunalnega gospodarstva, mag. Iztok Rozman.
