Ni naključje, da so zabavni ljudje tudi bistri. Znanost to potrjuje: razumevanje dobre šale zahteva precej inteligence.
Psihologi so v zadnjih desetletjih temeljito preučili, kako različne vrste humorja (kot so ustvarjanje šal, dojemanje satire ali celo naklonjenost črnemu humorju) sodelujejo z našo inteligenco. Ugotovitve so presenetljivo jasne: bolj, kot je nekdo vešč v ustvarjanju ali razumevanju kompleksnega humorja, boljše so njegove kognitivne sposobnosti. Še posebej izstopata besedna (verbalna) in abstraktna inteligenca (sposobnost hitrega reševanja novih problemov).
Ustvarjanje vs. razumevanje šal
Študije so ločile med dvema glavnima nalogama:
- Produkcija humorja: ustvarjanje novih šal, pisanje duhovitih komentarjev ali improvizacija.
- Dojemanje humorja: kaj se nam zdi smešno, ali ujamemo ironijo in satirično sporočilo.
Ključna dognanja
Dobra šala = Hitri možgani
Sposobnost ustvariti dobro šalo je tesno povezana z rezultati na standardnih testih inteligence. To pomeni, da ustvarjanje humorja zahteva hitro in kompleksno razmišljanje – iskanje nenavadnih povezav, spreminjanje perspektive in odlično obvladovanje jezika.
Kompleksen humor
Če nekdo razume bolj zapleten humor (na primer črni humor ali satiro), je to praviloma znak visoke verbalne in neverbalne inteligence ter izobrazbe. Da bi razumel neskladje v šali (t.i. "incongruity"), mora namreč hitro preusmeriti razmišljanje in uporabiti abstraktne miselne procese.
Najpomembnejše študije na to temo
Humor kot signal privlačnosti (Greengross & Miller, 2011): dokazali so, da so študentje z boljšimi rezultati pri testih besedišča in abstraktnega mišljenja (Ravenove matrike) boljši tudi v ustvarjanju humorja. Poleg tega so ugotovili, da so duhoviti ljudje pogosteje dojemani kot bolj privlačni za zmenke. To podpira idejo, da je humor v bistvu signal močnih kognitivnih sposobnosti.
Inteligenca napoveduje smešnost (Howrigan & MacDonald, 2008): dokazali so, da je splošna inteligenca dober napovednik tega, kako duhovito drugi ocenijo humor posameznika, ne glede na njegove osebnostne lastnosti.
Črni humor in bistrost (Willinger idr., 2017): razumevanje in naklonjenost temnejšim oblikam humorja se pogosto ujema z višjo inteligenco in izobrazbo, kar potrjuje, da tovrstne šale zahtevajo bolj zapletene kognitivne procese.
Zakaj je ustvarjanje in razumevanje satire poseben test bistrosti?
Satira je pogosto tista oblika humorja, ki najmočneje razkriva kognitivne sposobnosti.
Deluje na več ravneh hkrati: zahteva, da razumemo kontekst, prepoznamo družbene norme, hitro ujamemo preobrat pomena in se spopademo z ironijo/metaforami. Ta proces miselnega preklapljanja in povezovanja zelo oddaljenih konceptov je tesno povezan z abstraktnim razmišljanjem in sposobnostjo hitrega procesiranja informacij – torej s samimi temelji visoke inteligence.
Visoka inteligenca pogosto pomeni tudi boljšo izobrazbo, širši besedni zaklad in večjo kulturno izpostavljenost. Vse to vpliva na humor, zato je težko reči, kaj je vzrok in kaj posledica.
Obstajajo različni tipi humorja in različni talenti: satira in ironična duhovitost sta sicer močno povezani z abstraktno in besedno inteligenco, medtem ko je lahkotna igrivost lahko bolj povezana z boljšimi čustvenimi sposobnostmi (ne pa nujno z IQ).
Vsi dokazi torej potrjujejo, da je sposobnost ustvarjanja in razumevanja kompleksnega humorja (še posebej satire) povezana z visoko verbalno in abstraktno inteligenco. Vendar je ta povezava delno odvisna tudi od konteksta – določen vpliv imajo tudi osebnost, kultura in izobrazba.
PREBERITE TUDI: Izboljšajte delovno klimo v podjetju s pomočjo humorja
