Zavod za zaposlovanje ali nosečnost?

V takem primeru se je najbolje z nekom dogovoriti, da te "zaposli" za
dobo nosečnosti oz. porodniške. Tako je naredila moja prijateljica in
ko je prenehala s porodniško je začela iskati drugo zaposlitev. Ampak
po mojem je težko najti takega človeka, ki bi to naredil.

Ali delodajalca kaj stane, če zaposli žensko v obdobju porodniške? V primeru, da najdeš takega? Ali vse krije država? Skratka zanima me, ali je delodajalec karkoli na slabšem, oz. ali mu gre karkoli v škodo, če bi našel takega, ki bi te zaposlil za obdobje porodniške?

Drugače se pa zadnje čase sama dosti ubadam z vprašanjem ali je bolje počakati z otrokom da dobiš službo, ali se pač odločiš za otroka kljub temu, da nisi zaposlen. In se čedalje bolj nagibam k temu, da bom imela otroka ko bom sama hotela, neglede na to, ali bom imela službo ali ne, ker veliko berem po forumih kaj ženske pišejo, od tega kako so ostale brez službe, ko so zanosile (vedno se najde kaka luknja v zakonu, da te delodajalec upravičeno odpusti, navede sicer nek drug razlog, ampak v resnici je razlog nosečnost),  do tega, da so jih blazno začeli šikanirati in psihično izčrpavati, da bi same dale odpoved in tudi nekatere, da so najprej dobile službom potem se pa niso upale zanosit, ker so vedele da bodo odpuščene, ali pa so z nosečnostjo odlašale, si niso upale zaradi službe, potem so pa karnaenkrat ugotovile, da so že precej stare in da lovijo zadnji vlak za otročička. Starejša ženska pa težje zanosi in tudi kakšne prirojene napake so pogostejše pri otrocih starejših mam, recimo Downov Sindrom (to sem ravno včeraj brala v enem intervjuju z ginekologom).

Je pa tudi res, da ko imaš malega otroka, si bo delodajalec mislil, ah nje ne bom zaposlil, ker bo zaradi otroka dostikrat odsotna. Spet druga stvar je pa, da si delodajalec misli, aha mlada ženska brez otrok, ravno zdaj je v letih ko si bo zaželea otroka in če jo zaposlim bo sigurno zelo kmalu zanosila in bom spet moral njo dat na porodniško in iskati drugo.
Tako da karkoli narediš ni prav, oz je prav, odvisno kako razmišlja delodajalec.
Zato sem prišla do zaključka, da če ima partner tako plačo da boste zmogli le z njegovo in da seveda imate rešen stanovanjski problem, potem bi jaz svetovala imeti otroka takrat ko si ga želiš. Potem pa v dani situaciji iščeš ustreznega delodajalca. Ker če se oziraš na druge (v tem primeru na delodajalca) itak nikoli ne bo prav.

Aja pa še to  bi dodala. Danes je itak zelo težko dobiti službo za nedoločen čas, vsaj v začetku in če čakaš da dobiš najprej službo, je velika verjetnost, da bo to služba za določen čas in potem spet ne moreš zanosit, ker ti ne bodo potem podaljšali pogodbe. Pa si spet v situaciji, ko ne moreš nič in si spet ne upaš zanosit.

No, glede tega spraševanja o otrocih in ostalem pri razgovorih za službo imam pa jaz eno tako izkušnjo izpred enega meseca. Sem poslala prijavo in me ženska, lastnica družinskega podjetja pokliče po telefonu. Prvi stavek iz njenih ust je bil da je pač ta in ta iz tega in tega podjetja in da me kliče, ker sem poslala prošnjo in da je notri napisano da sem že nekaj opravljala pisarniška dela. Takoj naslednji stavek pa je bil, zanima me ali imate kaj otrok, ste poročeni in ali imate avto? No, tukaj sem si jaz že rekla sama pri sebi, aha k vam pa niti pod razno ne pridem delat. Tako sem ji začela razlagati da imam svoj avto, tisto o otrocih in partnerju sem pa kar preslišala, pa se ženska ni dala. Me je še enkrat vprašala če imam otroke, pa sem si mislila, ma ni šans pri njih nočem delati tudi če me zaposlijo, ker sigurno bodo prej ali slej težave, če me že zdaj zaj s takimi vprašanji. No sem se vseeno dogovorila za razgovor. Šla sem tja čisto neobremenjena, pravzaprav mi je bilo celo odveč in sem že mislila odpovedati zadnji hip, pa sem si rekla, no bo pa vsaj izkušnja, ker sem šele začela iskati službo in nimam dosti izkušenj z razgovori (je bil moj 2. razgovor). Ko sem prišla tja, je bila pa ženska čisto drugačna, ful prijazna, sploh me ni na razgovoru ničesar spraševala o meni o mojih izkušnjah, predstavila mi je svoje podjetje in rkela, da sem ji ful simpatična in če pridem naslednja dva dni delat poskusno za par uric. Ker je bila izkušnja v živo precej drugačna in mi je namigovala, da sem od vseh ki so bili na razgovoru najbolj primerna, tudi plača je bila zelo solidna, sem si rekla ok, bi delala tam ampak bom vseeno previdna pri pogodbi, ker so mi bili vseeno sumljivi. In delam dva dni po 4 ure, naslednji teden mi pa reče, da me ne bodo vzeli, ker so našli nekoga bolj ustreznega.
Tako da se je vseeno izkazalo, da so neki mutibariči in verjetno je celo bolje, da me niso vzeli, ker kdo ve, kaj bi se z njimi še vse zapletlo. Po eni strani je bilo vse krasno, ampak vedno sem imela pa en tak čuden priokus, da nekaj ne štima. Aja pa blazno so se bali, da tista ki bi jo vzeli nebi slučajno kdaj manjkala